V pozivu, ki so ga med drugim naslovili na poslance, varuhinjo človekovih pravic in predsednika republike, so sindikati opozorili, da je poslanska skupina NSi-ja sredi oktobra, ko je DZ opravil prvo obravnavo predloga novega zakona o obrambi, napovedala, da namerava zakon v drugi obravnavi podpreti le, če bo med drugim ukinjeno sindikalno delovanje vojakov. "Zdi se nam neprimerno in nepotrebno, da se vojaki organizirajo v sindikat. Ta služba je izjemno specifična," je takrat dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin.

V 32 reprezentativnih sindikatih javnega sektorja in sindikalnih centralah, ki so podpisali poziv, takšno zahtevo v NSi-ju najostreje obsojajo. "76. člen ustave jasno določa, da so ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodna," so zapisali. Prejemnike poziva so pozvali, naj obsodijo "vsa dejanja, ki imajo za namen kršitev v ustavo zapisanih pravic", še posebej "če za takšnimi dejanji in početji stojijo politične stranke in njeni poslanci v hramu demokracije".

"Napad na sindikalno svobodo"
Ravnanje NSi-ja sindikati razumejo kot napad "na sindikalno svobodo ene izmed poklicnih skupin", hkrati pa tudi kot "napad na sindikalno svobodo vseh poklicnih skupin" v državi.

Ob tem so še spomnili, da so "prav sindikati s svojim delovanjem preprečili številne kršitve zakonodaje v škodo pripadnikov Slovenske vojske", kot so neplačevanje nadurnega dela, neplačevanje tedenskega prostega dneva na misijah in kršenje osnovnih človekovih pravic (mobing, šikaniranje in spolno nadlegovanje).

Na poziv se je že odzval predsednik republike Borut Pahor, ki meni, da je trenutna ureditev položaja sindikalnega gibanja v Slovenski vojski ustrezna. Vojakom so zagotovljene sindikalne pravice, zakon pa jim prepoveduje pravico do stavke. Zato se predsednik republike in vrhovni poveljnik zavzema, da se ta raven sindikalnih svoboščin v Slovenski vojski ohrani.