Zapleti v službi so se za Marjano Mrak začeli leta 2016, ko je na pobudo nadzornikov družbe postala pozorna na postopke javnega naročanja. Po ugotovljenih nekaterih nepravilnostih oziroma neskladnostih z zakonom o javnem naročanju, ki se nanašajo predvsem na neizvajanje javnega naročanja, je sprva o tem obvestila direktorja podjetja, a brez večjega učinka. Ko pa je o nepravilnostih obvestila nadzorni svet avgusta 2016, naj bi se odnos direktorja dramatično spremenil.

Po obvestilu se je odnos direktorja Janeza Resmana drastično poslabšal, pravi Mrakova, saj naj bi ji grozil, da jo bo zaradi tega kazensko ovadil. Postopoma ji je odvzel delo, sodelavci pa so se od nje začeli distancirati. Med drugim naj bi zaposlenim ob nižji stimulaciji pojasnil, da je zanjo kriva prav Mrakova. Deležna pa je bila tudi osebnih pritiskov. Med drugim naj bi ji direktor zagrozil tudi, da bo prek odvetnika, ki ga pozna, vplival na njen zasebni pravdni spor, povezan z razvezo od partnerja, je poudaril Matej Jemec, sindikalni zastopnik Mrakove.

Nepravilnosti ugotovil tudi KPK
Jemec je ob tem dodal, da je Mrakova zaradi mobinga končala tudi na bolniškem dopustu, pritiski pa so se v tem času samo še stopnjevali. Tako je bila po odhodu z bolniškega dopusta napotena na novoustanovljeno komisijo za mobing. A Jemec trdi, da je komisijo ustanovil direktor, ki naj bi mobing izvajal, vanjo pa je brez sodelovanja sveta delavcev ali sindikata sam imenoval člane. Postopek je bil pred komisijo zato, tako Jemec, vse prej kot namenjen temu, da Mrakovo zaščitijo, zato se je tudi obrnil na inšpektorat za delo.

Da so bila opozorila Mrakove o napakah pri poslovanju utemeljena, je potrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je septembra lani ugotovila, da je direktor družbe vede dopuščal nabavo vodomerov in pripadajoče opreme neposredno pri ponudniku - Jordan, d. o. o. - brez uvedbe ustreznega postopka javnega naročanja. Skupno je Infrastruktura Bled s podjetjem Jordan med oktobrom 2014 in junijem 2017 opravila za 250 tisoč evrov poslov. KPK je ocenil, da je Resmanovo ravnanje izpostavljeno korupcijskemu tveganju.

Župana predlagala nagrado direktorju
Jemec je tako z ugotovitvami KPK-ja kot tudi s tem povezanim mobingom nad Mrakovo seznanil župana občin Bled in Gorje, ki imata v lasti družbo Infrastruktura Bled, a se na njegove pozive nista odzvala. Sta pa januarja predlagala, da se direktorju izplača 4.000 evrov nagrade za poslovanje v letu 2016, česar pa nadzorni svet ni potrdil.

A kljub ugotovitvam KPK-ja so se težave Mrakove samo še stopnjevale, do konca lanskega leta je sicer še imela podporo predsednika reprezentativnega sindikata v podjetju, kar pa se je ob koncu lanskega leta spremenilo. Ko ga je vprašala, zakaj je izgubila njegovo podporo, ji je povedal, da je dobil ultimat vodstva glede božičnice, saj naj bi jo vodstvo družbe pogojevalo z umikom podpore Mrakovi. Mrakova se je zaradi tega obrnila na območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gorenjske. Jemec, sicer tudi sekretar območne organizacije ZSSS-ja, pove, da je šlo za nenavadno situacijo, da so v podjetju izplačali višje božičnice, sočasno pa je predsednik sindikata Mrakovi odrekel podporo. "Sam sem ga pozval k pojasnilom glede teh očitkov, a nanje ni odgovoril," je še povedal Jemec.

V družbi Mrakovi očitajo obrekovanje, napake, povzdigovanje glasu ...
Z umikom podpore predsednika sindikata so v družbi Infrastruktura Bled sprožili tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so ji jo pretekli teden tudi izročili. Med razlogi za odpoved v družbi navajajo nezanemarljive napake pri obračunavanju stroškov delavcev, izvajanjem pritiska nad predsednikom sindikata, nad katerega naj bi povzdigovala glas. Samovoljen odhod z dela na konferenco ZSSS-ja, širjenje nekonkretiziranih obtožb, da direktor Resman nad njo izvaja mobing, poskus prikritega nadzora nad svojim nadrejenim in širjenje negativnih govoric zoper svoje nadrejene.

Resman: Pavšalne očitke odločno zavračamo
Direktor družbe Infrastruktura Bled Janez Resman se je na očitke odzval v izjavi za javnost, v kateri je med drugim zapisal, da so v družbi delavki podali redno odpoved iz krivdnih razlogov in jo skladno z zakonodajo predhodno pisno opomnili. "Delavka je kršitve nadaljevala tudi po prejemu pisnega opozorila, zato je delodajalec po izvedenem zagovoru ugotovil, da obstajajo resni in utemeljeni krivdni razlogi, ki onemogočajo nadaljnje delo delavke pri delodajalcu," je še zapisal v izjavi za javnost in dodal, da ima delavka možnost sodnega varstva, v družbi pa so pripravljeni zakonitost podane odpovedi dokazovati na sodišču. Odvetnik Marjane Mrak Mirko Bandelj je že napovedal, da bodo odpoved izpodbijali po sodni poti, saj meni, da navedeni razlogi za odpoved ne vzdržijo.

V izjavi za javnost je Resman še dejal, da ne izvaja in da ni nikoli izvajal nikakršnih pritiskov nad delavko, in dodal, da delavka ni bila podrejena neposredno direktorju, očitki pa so po mnenju Resmana tudi v celoti nekonkretizirani. "Podjetje je bilo obravnavano s strani pristojnega državnega organa v zvezi z nekaterimi preteklimi postopki javnega naročanja, pavšalne navedbe o kakršnih koli pritiskih odločno zavračamo," je še zapisal Resman.

"Žvižgači" popolnoma brez pravne zaščite
Sindikati pa ob tem opozarjajo, da ta primer izpostavlja tudi težavo zaščite "žvižgačev". Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je ob tem dejal, da primer Mrakove ni osamljen, saj so se v njegovem sindikatu pred kratkim srečali s podobnim primerom javne uslužbenke, ki je bila po opozorilih na nepravilnosti deležna pritiskov pri delodajalcu. "Če ne bomo poskrbeli za zaščito žvižgačev, bo korupcija postala samoumevna," poudarja Verk in dodaja, da je že tako ali tako težava v Sloveniji, da so pristojni organi premalo odzivni na korupcijo.

Podobno je opozoril tudi predsednik sindikata kmetijskega ministrstva Boštjan Štefančič, ki je poudaril, da so v Avstriji ali Nemčiji javni uslužbenci dolžni opozarjati na sume korupcije ali nepravilnosti, pri nas pa taki ljudje nimajo niti zagotovljene osnovne zaščite. "Imeli smo programe in strategije, da bi to uzakonili, a politične volje za sprejetje ustrezne zakonodaje in podzakonskih aktov ni bilo nikoli." Težava je tudi v tem, da če "žvižgača" odpustijo, ima KPK na voljo le ugotovitev neposredne povezanosti odpovedi in razkritij, kar sodišče lahko upošteva v morebitnem sodnem postopku zaradi odpovedi razmerja, kar je po mnenju Štefančiča precej skromna oblika zaščite.

Sporne tudi prakse nekaterih sindikatov
Primer Marjane Mrak pa odpira tudi vprašanja okoli sindikalnega delovanja, saj je predsednik reprezentativnega sindikata v podjetju Marka Vidica, ki sicer tudi spada pod Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Po navedbah Mrakove naj bi se Vidic z vodstvom podjetja pogodil za višjo božičnico ob pogoju, da Mrakovi odreče podporo, kar je tudi storil. Jemec je ob tem poudaril, da je treba na glas spregovoriti tudi o tem, da obstajajo različne vrste sindikalistov. "Medtem ko ji je sindikalist, ki je tudi del naše zveze, odrekel podporo, ji mi pomagamo."

Sekretarka OO-ja ZSSS-ja Gorenjske Ana Jakopič pa je k aktivni vključitvi v primer Mrakove pozvala tudi predsednico Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) Majdo Marolt, saj gre za panožni sindikat, ki bi moral članici priskočiti na pomoč, tako pa je na koncu odvisna od podpore drugih sindikatov.