Ruska vojska je zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Černobil, boji naj bi potekali tudi okoli jedrske elektrarne Zaporožje, največje v Evropi. Zato se zastavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi bombe po nesreči zadele jedrski objekt.

Direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Igor Sirc je še pred zasedbo položaja vodil prav sektor za pripravljenost za izredne dogodke. Voditelj Odmevov na TV Slovenija Igor Evgen Bergant ga je zato povprašal, ali je Slovenija pripravljena na "izredni dogodek" tako doma kot v soseščini.

Sirc je zagotovil, da je pripravljenost na zelo visokem nivoju, saj radioaktivnost ne pozna meja. Imamo načrte, protokole, strokovno osebje; pa vaje, tako državne kot mednarodne.

Sorodna novica Slovenija dobro pripravljena za primer jedrske nesreče

Prebivalstvo sicer že dolgo ni imelo stika s postopki, povezanimi z jedrsko nevarnostjo. Nazadnje so nekateri bili v zakloniščih med osamosvojitveno vojno. Tista podzemna "antijedrska" zaklonišča niti niso ključna, je poudaril. Ukrepi v primeru izrednega jedrskega dogodka, če bi se zgodil v Ukrajini, bi temeljili drugje. Primerno bi bilo vsakršno zaklanjanje, ki preprečuje menjavo zunanjega in notranjega zraka; važno je, da so zaprta okna in izključena ventilacija. Če bi bil dogodek pri nas, bi bila pomembna pravočasna evakuacija. Oba ukrepa se izvajata v kombinaciji z jodno profilakso. Izvajali bi se še drugi ukrepi, denimo na področju kmetijska, merilo bi se radioaktivnost v ozračju. "Na vse to smo pripravljeni, sistem je vzpostavljen," je izjavil Sirc.

Tablet kalijevega jodida imamo v Sloveniji dovolj (za okolico JEK-a je sicer protokol drugačen), je zagotovil Sirc. Posebej pa je poudaril, da mora biti jodna profilaksa pravočasna in tudi pravilno odrejena vsem, za katere je to priporočeno (to so mlajši od 40 let), saj je zdravju nevaren. Poleg tega se radioaktivni oblak premika predvidljivo, zato naj tisti, ki zdaj morda kupujejo tablete ali tekoče odmerke kalijevega jodida, tega nikakor ne preventivno jemljejo, je še opozoril Sirc.