Na seji, ki jo je mandatno-volilna komisija DZ-ja opravila skupaj z odborom za pravosodje, je predsednik Državnotožilskega sveta Boris Ostruh predstavil razloge, ki so vplivali na predlaganje Škete za prvega moža tožilstva.

Med drugim je poudaril njegov strateški program, s katerim je pokazal "poznavanje tematike in veliko širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa področja dela tožilstva". Dodatno jih je prepričal še pogovor s Šketo, v katerem je pokazal, da "mu je delovanje tožilstva dobro poznano", hkrati pa je za mesto "ustrezno strokovno usposobljen in ima ustrezno strokovno integriteto", je še dodal Ostruh.

Prioriteta bo pregon gospodarskega kriminala
Šketa je na seji kot prioriteto izpostavil pregon gospodarskega kriminala, posebno pozornost namerava posvetiti tudi pregonu kaznivih dejanj, storjenih nad najranljivejšimi skupinami, kot so denimo otroci in mladoletniki, pregonu sovražnega govora in pregonu nespoštovanja pravic delavcev.

Poudaril je tako potrebo po enotni politiki pregona kaznivih dejanj kot tudi, da postopki na sodiščih, pa tudi na samem tožilstvu potekajo hitreje. V ta namen bo treba "razmišljati o razbremenitvi najbolj obremenjenih tožilstev in prenosu zadev na manj obremenjena", je dejal. Šketa podpira pripravo meril za določanje uspešnosti tožilcev, prav tako dosledno evidentiranje njihovih napak. "Moj osebni izziv je, da bo delo tožilstva učinkovito oziroma da ga spravimo na višjo raven," je še dodal.

SDS Šketi odrekel podporo
V razpravi so o kandidatu razpravljali zgolj poslanci SDS-a, ki so mu očitali predvsem njegovo domnevno sporno vlogo pri pregonu Franca Kanglerja. Napovedali so, da njegovega imenovanja ne bodo podprli.

Franc Breznik je opozoril, da je Šketa kot vodja mariborskega tožilstva leta 2014 državni svet obvestil, da je bil Kangler obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, in sicer še preden je bil o tem obveščen sam Kangler in čeprav bi to moralo naredili sodišče. Anjo Bah Žibert je zanimalo, zakaj je mariborsko tožilstvo, ki ga vodi Šketa, v Kanglerjevem primeru predlagalo ravno sedemmesečno kazen zapora, kar je bilo ravno dovolj, da je izgubil mandat državnega svetnika.

Šketa je pojasnil, da v nobeni zadevi, povezani s Kanglerjem, ni aktivno ali vsebinsko odločal. Obvestilo državnemu svetu o pravnomočni obsodbi Kanglerja pa je poslal, ker mu to možnost daje zakon. Kot je dejal, je v preteklosti tako obveščal pristojne organe predvsem tam, kjer je šlo za nosilce javnih funkcij.

Evo Irgl je zanimalo, kakšno je stališče kandidata o pregonu tistih, ki so zakrivili povojne poboje. Opozorila je, da do zdaj za ta dejanja ni odgovarjal še nihče, "čeprav je šlo za zločin zoper človečnost, ki ne zastara". Šketa se je zavzel za pregon vseh kaznivih dejanj, če obstaja sum, da so bila storjena, posebej ko gre dejanja zoper človečnost.

Šketa je s svojim programom pred mandatno-volilno komisijo že prepričal vlado, ki mu je dala prednost pred njegovim protikandidatom Robertom Renierjem. Vlada je svoje mnenje nato posredovala Državnotožilskemu svetu, ki bo državnemu zboru predlagal kandidata za to funkcijo.