Poročilo o delu državnih tožilstev za lani kaže, da tožilstvo nima težav z obvladovanjem števila zadev, ki jih dobijo v reševanje, pozitivni premiki pa so tudi pri povprečnem času njihovega reševanja, pravi generalni državni tožilec Šketa, ki upa, da se bo trend reševanja zadev in vse večje strokovnosti dela tožilcev nadaljeval tudi v prihodnje.

V Sloveniji 215 državnih tožilcev
Poročilo za leto 2017 je obravnaval odbor DZ-ja za pravosodje, na katerem je Šketa poslancem pojasnil, da je državnotožilsko funkcijo lani opravljalo 215 državnih tožilcev, kar predstavlja 83 odstotkov zasedbe, ki jo določa odredba o številu mest državnih tožilcev. Prav tako je v kadrovskem načrtu predvidenih več mest za podporno osebje, kot je trenutno zaposlenih, je dodal.

Da bi se tožilstvo lahko uspešno in učinkovito ukvarjalo s kazenskim pregonom, potrebuje popolno kadrovsko zasedbo, za kar pa po besedah generalnega državnega tožilca potrebujejo več finančnih sredstev. Skupni proračun za državna tožilstva sicer znaša 20 milijonov evrov, kar večinoma zadošča le za plače zaposlenih, je opozoril. Z varčevanjem in omejevanjem so leto sicer končali v okviru teh sredstev, a so pokrili le osnovne potrebe za delo.

Lani 28.638 rešenih zadev
Šketa je postregel tudi s statističnimi podatki kot merilom učinkovitosti državnih tožilcev. Leta 2017 so rešili 28.638 kazenskih ovadb, kar je več kot leto poprej, pri obvladovanju zadev pa so bili po njegovih besedah 102-odstotno učinkoviti. Ob obvladovanju letnih zadev so nadaljevali tudi trend zmanjševanja nerešenih zadev, ki je bil ob koncu lanskega leta na najnižji ravni v zadnjih osmih letih.

Leta 2017 je bilo obtoženih 35 odstotkov oziroma 9.163 polnoletnih obdolžencev, ki so jih državna tožilstva obravnavala. Po besedah generalnega državnega tožilca je bila visoka tudi uspešnost obtoževanja, saj so sodišča leta 2017 izrekla obsodilno sodbo zoper 6.796 polnoletnih obdolžencev, kar je 87 odstotkov vseh.
Vsak peti obtoženec je bil obsojen na zaporno kazen, kamor se sicer uvrščajo tudi alternativni načini izvršitve zaporne kazni, kot so vikendzapor, hišni zapor ali delo v splošno korist. Pogojna obsodba pa je bila izrečena 71 odstotkom obtožencem.

Državni tožilci so lani institut alternativnega pregona uporabili v 3.969 primerih, 58 odstotkov se jih je končalo z zavrženjem kazenske ovadbe. Povečalo se je število postopkov poravnavanja, saj so tožilci v ta postopek odstopili 815 kazenskih ovadb, v 61 odstotkih je bila poravnava uspešna. Državni tožilci so se lani pogajali s 359 obdolženimi, 93 odstotkov pogajanj se je končalo s priznanjem krivde in sklenitvijo sporazuma.

Delo specializiranega državnega tožilstva
Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je predstavil delo tega tožilstva v lanskem letu. Tožilci so vložili 166 obtožb in 145 zahtev za preiskavo. Obsojene so bile 103 osebe, kar predstavlja 84-odstotno obsodilnost. Na zaporno kazen je bilo obsojenih 61 odstotkov, 42 pa na denarno kazen.

Premoženjska korist je bila lani odvzeta v vrednosti 38 milijonov evrov, začasno zavarovanje pa je bilo odrejeno v vrednosti 115 milijonov evrov. Ob tem je opozoril, da gre za premoženje, ki izhaja neposredno iz kaznivega dejanja, in ne po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Na podlagi tega zakona so do zdaj vložili 24 tožb zoper 63 oseb v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. Sodbe so bile izrečene v desetih zadevah, od tega je pet pravnomočnih, je še pojasnil Furlan.

Dotaknil se je tudi kaznivih dejanj na škodo bank. Kot je dejal, so preiskave odprte zoper 92 osumljencev za premoženjsko škodo 212 milijonov evrov. Obtožni akti so vloženi v 18 zadevah zoper 67 oseb, od tega 37 bančnikov. Do konca leta je bilo izdanih osem sodb, je še dodal.

Pojasnil je tudi, da je vloženih pet obtožnih aktov zoper 38 obdolžencev zaradi korupcijskih in gospodarskih kaznivih dejanj v zdravstvu. Vodijo tudi 12 predkazenskih postopkov zoper najmanj 34 oseb.