Novela zakona, ki jo je DZ sprejel 21. novembra lani, predvideva združevanje devetih območnih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v dva nova zavoda – Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Prvi naj bi se financiral samo iz javnih sredstev, v drugem pa se ohranja mešanica javnih sredstev (od 6 do 15 odstotkov) in sredstev s trga.
»Nismo zadovoljni z načinom sprejemanja novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga dirigira politika,« pravi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Novo mesto Dušan Harlander, ki opozarja, da sprejeta rešitev, ki jo želijo spremeniti z referendumom, pomeni zmanjševanje virov za javno zdravje v regijah in dostopnosti teh storitev.
»Vsak evro, ki ga zaslužimo v regijskem zavodu, v povprečju vseh zavodov je delež prihodkov s trga preko 50 odstotkov, se porabi v regiji, kar ima multiplikativne učinke na okolje,« pojasnjuje in trdi, da je vlada centralizaciji pristopila povsem omejeno in tehnokratsko brez tehtnega premisleka, saj bosta morali novi inštituciji morali znova pridobiti vse standarde kakovosti in akreditacijo, za katere so že porabljene precejšnje vsote javnega denarja. »Če nas država ne potrebuje več, nas nima pravice uničevati. Terorizirajo nas in nam delajo škodo,« je oster Harlander. Predlagali so, naj se definira, kako je sestavljen javni zdravstveni tim, in naj se oblikuje mreža javnih zdravstvenih timov. Menijo, da bi bila tako zaščitena primerna raven javnega zdravja na regionalni ravni ali periferiji. Tega niso nikoli hoteli slišati, našteva.
Pristojni organi za ugotavljanje navkrižja interesov morajo samo opravljati svoje delo
»Gre za zelo nepremišljeno in nepotrebno centralizacijo. Nekateri direktorji menijo, da je to začetek divjega lastninjenja tistega, kar bi bilo lahko na tem področju vredno,» navaja. Očitke o navzkrižju interesov zavrača. »Križanje interesov se v Sloveniji in povsod dogaja vsak dan. Kakšni bodo izhodi, pa je odvisno od poštenja ljudi, poleg tega zato pristojni organi le morajo opravljati svoje delo. Tudi sprejeti zakon ne zmanjšuje križanja interesov –med javnim in tržnim, saj ohranja in dovoljuje pridobivanje tržnih virov. Ni laboratorija na svetu, ki bi lahko funkcioniral samo z javnimi viri. Tudi tam, kjer so to poskušali – opuščajo te modele. To je treba drugače rešiti. Šel bom do konca, vse analize pravijo, da je centralizacija škodljiva in da bi se morali politiki bolj potruditi,« napoveduje Harlander, ki mora do 6. februarja zbrati 40 tisoč podpisov.
Referendumska pobuda je poskus ohranjanja tržnega deleža
»Referendumska pobuda ni nič drugega kot poskus ohranjanja tržnega deleža novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo, ki delo prevzema drugim zavodom,« v pogovoru za MMC zatrjuje direktor ZZV-ja Koper Milan Krek, ki referendumu seveda nasprotuje. Če bo referendum uspel, bomo morali odpuščati ljudi, saj na trgu lahko cenovno konkurirata samo novomeški in mariborski ZZV, kar je nesmisel glede na to, da javna zavoda drug drugemu konkurirata, pojasnjuje.
Združitev=večja kakovost
Združitev po Krekovem mnenju prinaša večjo kakovost zdravstvenih storitev, saj bo več strokovnjakov delalo pod eno streho, ustanavljali bodo raziskovalne skupine in razvijali skupno znanje, ki je bilo do zdaj razbito po zavodih, sodelovanje pa zaradi obstoječe delovnopravne zakonodaje onemogočeno, saj je, denimo, strokovnjak za določeno področje iz ene regije v drugi predaval za plačilo. Namen je tudi, da bi se dodatnemu honoriranju v okviru delovnega časa v javnem sektorju stopilo na prste.
Najdražje opreme ne bo več v vsakem laboratoriju
Po novem direktorji – tako Krek - ne bodo več mogli plače zaposlenih financirati iz javnih sredstev, hkrati pa jih »porabiti« za tržne projekte laboratorijev. Prav tako naj bi se racionalizirali nakup, razporeditev in poraba opreme za laboratorije. »Ljubljana bo določala, kam bo šla najdražja oprema, saj imamo zdaj pet najdražjih oprem, ki so izkoriščene samo do 20 odstotkov,« ponazarja Krek, ki kot prednost nove ureditve vidi tudi lažji nadzor, saj bosta namesto sedanjih devetih direktorjev ostala samo dva. »Večji nadzor z ohranjanjem regionalnih enot in bogatejšim sodelovanjem,« na kratko Krek povzema spremembe.
Reševanje zavoženega projekta?
Referendumska pobuda zanj ni nič drugega, kot »reševanje zavoženega projekta novomeškega ZZV, ki je podaljšek farmacevtske industrije, saj jih od 120 zaposlenih v delu javnega zdravja dela samo šest«, je oster Krek.
Zaposleni slabo obveščeni o spremembah
»Sploh ne vem, kaj združitev prinaša, stvari niso najbolj dorečene, ni jasno, kako bo delo organizirano po novi ureditvi,« pa za MMC pravi vodja skupine za epidemiološko preučevanje nalezljivih bolezni ZZV-ja Koper Boris Kopilović. Podatki, ki jih ima so preskopi, pravi, zato ga skrbi, kako bo po novem. Osebno referendum podpira, želel bi si, da bi bile stvari bolj natančne, preden se združevanje zgodi. Ni jasno namreč, kako bodo po novem delali, kateri zaposleni in naloge bodo na enem in katere naloge se bodo opravljale na drugem inštitutu.
Direktorji zanemarili komuniciranje z zaposlenimi
»Še danes nismo pisno nič dobili. Do zdaj smo dobro sodelovali z laboratoriji, saj smo bili v isti instituciji. Ne vem, denimo, kako bo po novem, če, denimo, pride do zastrupitve v hotelu ali domu starejših občanov. Če sumim, da gre za zastrupitev, sem imel do zdaj pravico tam vzeti vzorce živil, odnesti v naš laboratorij in sem dobil izvide. Zdaj ne vem, kako bo to po novem, ker je to druga institucija – ali bom jaz lahko napisal naročilnico, ali bom moral dobiti odobritev iz Ljubljane, in če je tako – kako hitro jo bom dobil, saj treba čim prej začeti delati. Predstavljal sem si, da bi že imeli sestavljen protokol, kako bodo stvari potekale. Sprašujem se tudi, zakaj to ni predstavljeno še pred sprejetjem zakona. Če nam tega ne želijo povedati, me skrbi, da bi bila združitev za nas kot stroko, slabša,« našteva pomisleke Kopilović. Krek očitke sprejema in odgovarja, da so direktorji zavodov zaradi »kaosa«, ki ga je po njegovem povzročil Harlander, slabo komunicirali z zaposlenimi, da pa so vsi načrti že pripravljeni.
Pobudniki referenduma imajo čas do 6. februarja čas za zbiranje 40 tisoč podpisov. Če jim ne uspe, bo zakon o zdravstveni dejavnosti začel veljati, združitev pa bo realizirana najpozneje v treh mesecih, v proračunu pa naj bi letno ostalo 1,5 milijona evrov več. Če referendum uspe, pa s predlagano združitvijo za zdaj ne bo nič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje