V Skupnosti Afričanov v Sloveniji so se odzvali na besede Norme Brščič, voditeljice oddaje Faktor na komercialni televiziji TV3, ki je pretekli teden neprimerno in žaljivo naslovila temnopolte in prebivalce Afrike. V oddaji z naslovom Kdo se boji svobode govora je Afriko označila za celino brezupa. "Ne smemo se pogovarjati, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale," se je glasila ena od njenih izjav v oddaji. Med drugim je dejala tudi, da imajo "različne rase različne IQ-je, in če to poveš, si takoj rasist".

Predsednik Društva Afriški center Eyachew Tefera je izjave označil za "kolektivno demonizacijo na podlagi rase in etično profiliranje Afričanov". V društvu bodo za zdaj v povezavi s konkretnim primerom spremljali ravnanje pristojnih organov, se pa po njegovih besedah v boju proti rasizmu povezujejo tudi na evropski ravni. Zaradi izrečenih besed je Društvo novinarjev Slovenije sicer že podalo kazensko ovadbo. Ob tem so med drugim zapisali, da so v društvu novinarjev na strani svobode izražanja, a da je šlo v konkretnem primeru "za grobo zlorabo te pravice".

Ustanovitelj Zavoda Global Max Zimani pa je na novinarski konferenci predstavil vsebino izjave, ki so jo v povezavi s tem sprejeli v skupnosti Afričanov. Kot je pojasnil, so pripadnice in pripadnike skupnosti žalitve globoko prizadele. Poudaril je, da je svoboda izražanja lahko absolutna, dokler gre za svobodo, ki zadeva posameznika samega, omejena pa je, ko posega v svobodo drugega.

Retorika brez temeljne človečnosti

Sorodna novica V Evropi se ne cedita med in mleko, v Afriki pa ni tako grozno, kot mislite

Raziskovalec na pravni fakulteti v Mariboru Cocou Marius Mensah je poudaril, da je svoboda govora resda zaščitena z ustavo in po mednarodnem pravu. Vendar pa uporabe te pravice z namenom prizadeti manjšino ali za širjenje teorije o rasni nadvladi po njegovih besedah ni mogoče dopustiti.

Glasbenik Tschimy Aliage Obenga je poudaril, da pravica do govora obstaja ravno zato, da "se sistematsko poskrbi, da so vsi glasovi slišani, da ima vsak pravico, da spoštljivo izraža svoje mnenje". Tovrstna retorika tudi tistega, ki jo izreka, oropa temeljne človečnosti in povezanosti z vsemi kulturami, ki bi mu sicer lahko ogromno prispevale, je pripomnil.

Slabšanje stanja kljub številnim institucijam

Po oceni sociologinje Marte Gregorčič se v takšnih in podobnih primerih pravna orodja ne uporabljajo dovolj pogosto. Meni namreč, da je že danes v zakonih in ustavi dovolj členov, na podlagi katerih je takšne izjave mogoče obsoditi. V Sloveniji sicer obstaja mnogo institucij, vključno s pristojnimi ministrstvi, ki so soodgovorna pri obravnavi diskriminacije.

Kljub temu pa se po raziskavah stanje v zadnjih 20 letih poslabšuje, je opozorila. Poudarila je še, da za aktivno preprečevanje diskriminacije in rasizma niso dovolj individualne akcije, ampak skupinska in organizirana prizadevanja za ustavljanje neposrednih rasističnih ali diskriminatornih izpadov.