Vključitev slovenščine in z njo dvojezično uradovanje zahtevajo na okrajnih sodiščih v Beljaku, Celovcu in Velikovcu ter na deželnem sodišču v Celovcu.

Kot so sporočili iz SKS-ja, ene od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je njen upravni odbor v četrtek soglasno obsodil razmišljanje avstrijskega ministrstva za šolstvo o ukinitvi drugega tujega jezika v poklicnih šolah, ki je zdaj obvezen v vseh petih letih do mature.

Opozarjajo, da bi to pomenilo tudi konec jezikov narodnih skupnosti na trgovskih akademijah. Tovrstna razmišljanja po njihovi oceni niso samo v nasprotju z zaščitnimi določbami za manjšinske in regionalne jezike, temveč tudi s potrebami gospodarstva, saj angleščina kot edini tuji jezik ne zadostuje.

Zahtevajo takojšnjo vključitev predstavnikov narodne skupnosti v trenutno pripravo novih učnih načrtov.

Zaradi demografskega razvoja in trajne potrebe po izobraževalnih ponudbah zunaj avtohtonega naselitvenega območja odbor zahteva nujno spremembo zakona o zasebnih šolah, ki omogoča subvencioniranje zasebnih šol za avtohtone narodne skupnosti, ter pravno in finančno zagotovitev dostopa do dvojezičnega in večjezičnega izobraževanja po vsej Avstriji, zlasti pa na Dunaju. S tem bi po njihovi oceni zagotovili skladnost z določbo o ciljih avstrijske ustave in evropskimi določbami o zaščiti manjšinskih in regionalnih jezikov, ki jih je Avstrija ratificirala.

Kako se bo odzval minister?

Avstrijskega ministra za šolstvo Martina Poluscheka pa so pozvali, naj ob spremembi manjšinske šolske zakonodaje čim prej vključi elementarno pedagogiko in tako zagotovi spodbujanje dvojezičnega in večjezičnega osnovnega izobraževanja v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955.

SKS zahteva tudi takojšnjo razširitev in zagotovitev dvojezičnega uradovanja na okrajnih sodiščih v Beljaku, Celovcu in Velikovcu ter na deželnem sodišču v Celovcu. Meni, da bi s tem avstrijska država po desetletjih izpolnila pravice slovenske narodne skupnosti, ki jih ji zagotavlja ADP. Zaprtje okrajnih sodišč namreč nikoli ni bila in ni zahteva slovenske narodne skupnosti, so dodali.

Poudarili so še, da ob tem deželno sodišče diskriminira avstrijske državljane, saj je slovenski jezik dovoljen za državljane EU-ja, ne pa tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti.