Slišati je bilo pomisleke, da so odhodki načrtovani na enaki ravni kot v letu 2004, in dvome, da bi zavodu uspelo poslovati pozitivno.

Čakalne dobe se krajšajo
Po besedah ministra za zdravje Dušana Kebra zdravstveni sistem za isti denar deluje bolj učinkovito kot pred leti. Čakalna doba na operacijo srca se je v enem letu skrajšala s 7,3 na 6,4 meseca, pri čemer je velik del bolnikov operiran takoj. S 13,1 na 12,2 meseca se je skrajšala tudi čakalna doba na operacije ožilja. Pri operacijah hrbtenice in kolkov stanje ostaja nespremenjeno, čakati je treba šest mesecev.

Keber je obsodil ravnanje kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, ki naj bi vodil dva različna seznama, na enem bolniki čakajo šest mesecev, na drugem pa 33. Čakalna doba za računalniško tomografijo je ostala dva meseca, medtem ko se je pri magnetni resonanci podaljšala s 13,3 na 14,9 meseca.

Miklavčič zadovoljen z doseženim
Z doseženim je zadovoljen tudi generalni direktor ZZZS-ja Borut Miklavčič, ki je izpostavil, da je računsko sodišče prvič po dolgih letih zavodu izreklo pozitivno mnenje.

Po Miklavčičevih besedah naj se v letu 2005 prispevne stopnje za socialno varnost ne bi spreminjale, kumulativni dolg zavoda naj bi prevzel državni proračun, zavod pa naj bi po prevzemu tega dolga v letu 2005 zagotovil uravnoteženo poslovanje oz. izravnavo prihodkov in odhodkov, glede česar je Miklavčič optimist.

Ob ukrepih za doseganje racionalizacije v sistemu vidi Miklavčič največje rezerve za prihranke pri odhodkih, povezanimi z denarnimi dajatvami ter odhodki za zdravila, medicinsko tehnične pripomočke ter kri in cepiva, pri prihodkih od regresnih zahtevkov in izterjavi neplačanih prispevkov.