Ponedeljkovo dogajanje pred Rogom je spodbudilo k razmišljanju o pomenu skvotanja oziroma zasedanja praznih prostorov. V Ljubljani sta dva skvota - poleg Roga še Metelkova mesto.

Skvotanje se nanaša na prakso zasedanja praznih hiš oz. prostorov, ki niso v uporabi. Sprva so se tega lotili predvsem revni, v 60. letih prejšnjega stoletja pa je pojem dobil predvsem politično-umetniški pomen.

Danes lahko skvote proučujemo s treh vidikov: političnega, socialnega in kulturnega. Peter Stankovič s Fakultete za družbene vede pojasnjuje: "S političnega vidika skvotanje prestavlja neko intervencijo v razvoj mesta po logiki kapitalizma. Socialni vidik se nanaša na to, da ljudje dostikrat rešujejo socialne probleme, nimajo doma, preprosto povedano. Tretji vidik pa je kulturni. Torej, skvot je prostor za različne kulturne, eksperimentalne, nove, nekonvencionalne, umetniške prakse."

Tudi gibanje za integracijo beguncev
Dejavnost skvotov pa ni omejena zgolj na njihov t. i. zasedeni prostor, o prispevku skvotov k družbi pove filozof Luka Omladič. "Iz Roga je pravzaprav zraslo edino pravo gibanje za integracijo beguncev v Sloveniji, onstran ledenega aparata azilne politike. Ravno zato, ker gre za avtonomni prostor in ne za neko partikularno zasedbo, ki se zdaj brani kot tako."

Ker so skvoti pojmovani kot prostor drugačnosti, je še kako pomembno razumevanje, da drugačno ne pomeni nekaj slabega, kar v današnjih družbenopolitičnih razmerah marsikdo pozabi. Stankovič še pojasnjuje: "Vsaka družba, ki se hoče razviti, se mora razviti ne samo ekonomsko, ampak tudi kulturno. Kulturna modernost pa pomeni širino, dinamiko, soobstoj različnih kultur, kresanje različnih kultur. Mi ne moremo priti v 21. stoletje in živeti mentalno v 19. stoletju."

Skvoti so tako pomemben prispevek k pluralizaciji in dinamizaciji družbe, na koncu doda Stankovič.