Med več kot 400 znanimi lokacijami prikritih grobišč v Sloveniji jih je namreč večina neurejenih, več kot pol pa jih sploh ni označenih. Po mnenju zgodovinarja Ferenca je evidenca grobišč, ki jo je pripravila omenjena komisija, lahko podlaga za nadaljnje postopke, ki bi jih morali opraviti pristojni.

Kot je na strokovnem posvetu z naslovom Žrtve vojne in revolucije v državnem svetu dejal Ferenc, država to problematiko rešuje zelo počasi, saj so lani decembra postavili šele prvo uradno znamenje. Letno naj bi jih postavili pet, kar pomeni, da bo samo označevanje grobišč trajalo kakšnih 20 let.

Hribar: Zločin revolucije
Drugi dan strokovnega posveta je največ polemik sprožil nastop filozofa Tineta Hribarja, ki je dejal, da so ideološki oz. politični dediči komunističnega totalitarizma povojni zločin kot zločin priznali šele pred kratkim.

Po njegovem gre za zločin z veliko začetnico, za Zločin revolucije, zato je na spominskih obeležjih nesprejemljiv lažni napis Žrtve vojne in povojnih usmrtitev, namesto resnici ustrezajočega napisa Žrtve vojne in revolucije.