V Sloveniji po podatkih urada za verske skupnosti deluje 43 uradno registriranih verskih skupnosti - največja je Katoliška cerkev, sledita pa islamska in pravoslavna verska skupnost.

Za pripadnike Katoliške cerkve se je ob popisu prebivalstva leta 2002 izreklo 57,8-odstotka Slovencev, po podatkih Slovenske škofovske konference (SŠK) pa naj bi jih bilo sicer še več, kot je pokazal popis - predvsem zato, ker se skoraj 16 odstotkov ob popisu ni želelo izreči o veroizpovedi. Letu 2011 je bilo tako po podatkih SŠK-ja v Sloveniji 76,6 odstotka pripadnikov Katoliške cerkve - največji odstotek katoličanov je bil med prebivalci mariborske nadškofije (84,8 odstotka), najmanjši pa v koprski škofiji (67,9 odstotka).

Obredna vernost ostaja na enaki ravni
Pripadnost posamezni verski skupnosti pa ni edini podatek, ki kaže na vernost nekega naroda, pravi profesor sociologije religije na Teološki fakulteti Igor Bahovec. O vernosti namreč lahko sklepamo iz treh različnih vidikov - poleg izrekanja o tem, kateri verski skupnosti nekdo pripada, tudi z izrekanjem o osebni vernosti v smislu verovanja in molitve ter z ugotavljanjem obredne vernosti v smislu obiskovanja obredov, pojasnjuje.

Bahovec ugotavlja, da se je izrekanje Slovencev za pripadnike Katoliške cerkve v Sloveniji v zadnjih 15 letih nekoliko zmanjšalo, vendar ne bistveno - tako se trenutno za pripadnika Katoliške cerkve izreka nekaj manj kot 70 odstotkov Slovencev, medtem ko se jih je prej za pripadnike izrekalo nekaj več kot 70 odstotkov. V zadnjih letih se je za dobrih 10 odstotkov povečala osebna vernost, obredna vernost ostaja na približno enaki ravni - tako k maši tedensko hodi okoli 15 odstotkov Slovencev, še dodatnih 15 odstotkov pa gre k maši enkrat na mesec.

V Ljubljani že vsak drugi pogreb civilen
Se je pa v zadnjih letih spremenilo število tistih, ki le delno pripadajo Katoliški cerkvi. "Delež teh se je v zadnjih letih zmanjšal, to pa predvsem na račun tistih, ki niso bili zelo tesno vpeti v versko skupnost. Podobno to velja tudi za islam, pravoslavje in evangeličane," pravi Bahovec.

V zadnjih letih pa se je tudi zelo zmanjšalo število cerkvenih pogrebov in povečalo število civilnih: "V Ljubljani je že vsak drugi pogreb civilen, kar je kar velika sprememba," dodaja.

Slovenci med evropskimi narodi po vernosti "nekje na sredini"
Upokojeni profesor sociologije religije na Filozofski fakulteti Marko Kerševan pravi, da se Slovenci po vernosti med evropskimi narodi uvrščamo nekam na sredino. "Smo nekje med Češko in Švedsko, ki veljata za najmanj verni državi, ter Poljsko in Irsko, ki veljata za najbolj verni, vendar bližje Češki in Švedski," pojasnjuje. Ob tem dodaja, da nam je med neposrednimi sosedami po stopnji vernosti še najbližje Madžarska, širše v Evropi pa se lahko primerjamo z Belgijo, Nemčijo in Norveško.

Bahovec pa ocenjuje, da je Slovenija, kar se tiče vernosti, zelo polarizirana država, saj se jih polovica dokaj "hitro opredeli za verne, druga polovica pa ne tako hitro, medtem ko v drugih državah prevladujejo bodisi verni bodisi neverni". Slovenija se po vernosti tako lahko po njegovih besedah primerja z Nemčijo ali Avstrijo.

Kerševan sicer meni, da se vernost Slovencev v daljšem obdobju niti bistveno ne zmanjšuje niti ne povečuje: "Lahko bi rekli, da se pri vernosti Slovencev skozi več zadnjih desetletij kot neka značilnost izkazuje stabilnost. Pri tem ugotavljamo, da je, če imamo predvsem v mislih Katoliško cerkev, slaba tretjina ljudi z njo tesno povezana; dobra tretjina se ima za verne, vendar je od nje nekako oddaljena; slaba tretjina pa je tistih, ki se imajo za neverne ali se opredeljujejo kot ateisti," pravi.

Škandal vplival na zaupanje, ne na vernost
In kako je dogodek, kot je finančni škandal v Nadškofiji Maribor, vplival na vernost tistih, ki se izrekajo za pripadnike Katoliške cerkve? Kerševan meni, da dogodek nanje ni vplival in "tudi ne more vplivati". "Gotovo pa je vplival na zmanjšanje zaupanja vernikov do cerkvenih vodstev, še posebej, ko ta delujejo na področjih, ki niso področja vernosti. Prispeval je tudi k večji kritičnosti vernikov in večji notranji diskusiji v Cerkvi," ugotavlja.

Po mnenju Bahovca pa je škandal "na tiste, ki so tesno povezani s Katoliško cerkvijo in katerih vernost je močna, vplival delno v smislu zaupanja do institucije, ne pa tudi na njihovo izražanje vere". A opozoril: "Na tiste, ki vero iščejo, pa je vplival pomembno v smislu, da se je zmanjšalo njihovo zaupanje in da težje najdejo razloge za vernost. Slednje še posebej velja za mlade kristjane."