Prvo internetno povezavo v Sloveniji so, kot je povedala internetna pionirka Borka Jerman Blažič, 27. novembra 1991 vzpostavili v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS-ju, ko so paketke IP-ja iz Ljubljane poslali v usmerjevalnik na Inštitut za fiziko in matematiko v Amsterdamu in od tam naprej po tedaj obstoječem internetnem omrežju.

"Obdobje, ko smo se ukvarjali z razvojem računalniških komunikacij in v sklopu tega tudi interneta, se je ujemalo z osamosvojitvijo Slovenije. Vzdušje ni bilo najbolj optimistično, ker je vladal moratorij na nadaljnje akcije v zvezi z osamosvojitvijo. Kljub temu nam je uspelo dobiti mednarodno linijo med Ljubljano in Dunajem in nato smo po zasebnih linijah, ki so nam jih omogočili kolegi iz teh držav, uspeli vzpostaviti mednarodno internetno povezavo do Amsterdama v okviru inštituta za matematiko in fiziko, ki je imel svojo najeto linijo čez Atlantik in je tako komuniciral z internetnimi omrežji na univerzah v ZDA," je povedala za TV Slovenija.

Slovenija je bila po njenih besedah tedaj zelo tehnološko razvita, denimo v primerjavi z drugimi novimi članicami EU-ja. "Kar se tiče interneta, smo bili v skupini držav, ki je imela dostop do interneta v ZDA, kjer je potekal ključni razvoj te tehnologije. V tem času je bila ocena, da ima 16 držav dostop do interneta v ZDA," je poudarila. Slovenija je imela po njenih besedah s tem dober začetek kot samostojna država, saj je bila povezana z najrazvitejšimi državami na svetu, kot sta bili denimo Japonska in Avstralija, tudi prek interneta.

Lani je bilo v Sloveniji z internetom povezanih 90 odstotkov gospodinjstev, kar pa je sicer pod povprečjem EU-ja. Kot je Blažič Jerman po poročanju STA-ja še navedla, "nam gre dobro" pri širokopasovnem internetu, kjer je Slovenija po večini parametrov Evropske komisije nad evropskim povprečjem, nekoliko slabše pa se Slovenija odreže pri uporabi interneta. Namreč, interneta ni nikoli uporabilo 11 odstotkov prebivalstva Slovenije, pod povprečjem EU-ja pa smo tudi pri rednih (85 odstotkov) in pogostih (76 odstotkov) uporabnikih interneta.

Kot pa je še opozorila za TV Slovenija, sta trenutno največji težavi sodobnega interneta zasebnost in kiberkriminaliteta. Poznavanje zaščitnih mer je relativno slabo, je ocenila.