"Politika je poklicana, da udejanji spremembe," je ob predstavitvi raziskave o zaznavi korupcije Transparency International, ki je pokazala, da je Slovenija padla za šest mest, kar je eden največjih padcev na svetu, dejal Doria.

Najprej spremeniti sistem javnega naročanja
Po njegovih besedah je treba nujno spremeniti sistem javnega naročanja, saj samo v zdravstvu zaradi pomanjkljivosti le-tega Slovenija letno izgubi 50 milijonov evrov.

Koncesije, župani, občine
Urediti je treba področje javno-zasebnih partnerstev, podeljevanja koncesij, poslovanje podjetij v večinski občinski lasti pa narediti transparentnega. Lokalna samouprava je neurejena, prevelika je moč županov, tudi število občin je preveliko - je Doria na tiskovni konferenci strnil področja, ki jih je treba urediti.

Letošnja raziskava je jasen znak vladi in politiki, da se "s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti" problemi ne bodo rešili ter da sistem integritete političnih strank in preglednost nista vzpostavljena, so ob objavi zapisali na slovenskem delu Transparency International.

Zdrs za šest mest
Na kazalniku zaznave korupcije za leto 2013 je Slovenija zdrsnila za šest mest. S 37. mesta je padla na 43. mesto. Med 177 ocenjenimi državami je Slovenija dosegla oceno 57 v razponu med nič in sto, pri čemer 0 pomeni visoko koruptivnost, 100 pa "zelo čisto" državo.

Glede na leto 2012 je to slabše za štiri enote, kar Slovenijo uvršča v skupino tistih držav sveta, ki so doživele največji padec ocene na svetu.

"Politične stranke so eden izmed ključnih demokratičnih stebrov, brez katerih ni demokracije. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj politiki in odločevalci že vrsto let ne želijo prekiniti skrivne prepletenosti z interesnimi skupinami in 'skrivnimi lobisti', očitno so nekateri osebni interesi preveliki," pravi generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Doria.

Kazalnik meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju in temelji na anketni percepciji poslovnežev in analitikov, so pojasnili na društvu.

Po njihovem izidi dokazujejo, da so države, ki spodbujajo preglednosti in odgovornost, uspešnejše pri preprečevanju korupcije. Prav javnosti delovanja se po njihovem mnenju zelo bojimo v Sloveniji, saj politične volje za sistemske rešitve še vedno ni.

Delo izvoljencev ljudstva
"Kot marionete v njihovem sistemu ropajo državno premoženje in ne pozabimo, vedno bolj neposredno tudi naše denarnice. S prilagojeno zakonodajo interesnim skupinam vplivajo na naš vsakdan tako, da se krčijo naše pravice - socialne, upokojenske, delavske, zdravstvene, pravice do dostojnega življenja in pravice do čiste vladavine prava," je o poslancih ljudstva zapisala predsednica društva Integriteta Simona Habič.

Zdrs Slovenije na lestvici zaznave korupcije v javnem sektorju je izjemno zaskrbljujoč in verjetno tudi povezan z odstopom senata članov protikorupcijske komisije, je za STA ocenil notranji minister Gregor Virant.

Pojasnil je, da spremlja statistiko na področju dela policije, ki se letos, ko gre za kazniva dejanja gospodarskega kriminala in korupcije, precej izboljšuje.

Ob tem je napovedal, da bo v petek predstavil tudi rezultate na področju preiskav v bankah in poudaril, da je boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji prednostna naloga. "Policija tudi ve, da je stališče notranjega ministra, da ni nedotakljivih in svetih krav v državi," je še dejal.

PS: Boj proti korupciji prednostna naloga vlade in stranke
V PS-ju medtem poudarjajo, da je boj proti korupciji ena izmed prednostnih nalog te vlade in stranke. "Posplošeno govorjenje o korupciji, še posebej s strani javnih funkcionarjev, pa ne prispeva k ničemer, še najmanj pa reševanju teh problemov," so navedli. Problem korupcije je po njihovih besedah zelo kompleksno in širše družbeno vprašanje.

Za vodjo poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana je podatek o padcu Slovenije v raziskavi skrb vzbujajoč, "nespodbudno je tudi, da se z odstopom senata KPK-ja v javnosti ustvarja vtis, da v boju proti korupciji ni moč doseči koraka naprej". Vse stranke bi morale resno pristopiti k tej težavi, je še dejal Han.

Da je boj proti korupciji prednostna naloga Slovenije, meni tudi namestnik vodje poslanske skupine DeSUS-a Ivan Hršak. Trenutni kazalniki so po njegovem mnenju znak za alarm. Po njegovih besedah je treba zakonodajo spremeniti tako, da protikorupcijska komisija ne bo brezzobi tiger, ampak bo učinkovitejša, poleg tega pa bi morali zakonsko dopustiti možnost, da se obravnavana oseba lahko na ugotovitve pritoži.

Gorenak: Komisijo za preprečevanje korupcije ima tudi Albanija
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa vidi kot pogoj za izboljšanje stanja v učinkovitem policijskem, tožilskem in sodnem sistemu. Danska in Švedska kot najmanj koruptivni državi sploh nimata komisije za preprečevanje korupcije ali podobnih samostojnih organov, je dejal, imata pa zelo dobro delujoč policijski, tožilski in sodni sistem.

Med državami, ki imajo takšno komisijo ali podobne samostojne organe, pa je Gorenak izpostavil države nekdanje Jugoslavije, Latvijo in Albanijo.

Korupcije je posebno veliko v javnem sektorju, pa meni predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Na državne jasli so po njenih besedah prisesani različni lobiji, ki so najprej izčrpali denar pri gradnji avtocestnega križa, podobno pa se dogaja v zdravstvu in na področju upravljanja železnic. Novak pričakuje od politike odločne korake.

SLS: Za korupcijo kriva povezava gospodarstva in javnega sektorja
Predsednik SLS-a Franc Bogovič pa povezuje zdrs na lestvici kazalnikov korupcije s padanjem države na lestvici konkurenčnosti. Korupcija se namreč po njegovih navedbah začne najbolj razraščati takrat, ko se poslovno okolje v državi slabša, ko se še okrepijo "sprege" med delom gospodarstva in javnim sektorjem.

Nezmožnost vlade za doseganje soglasja za nujne spremembe ob vse slabšem gospodarskem položaju še dodatno spodbuja korupcijo, je še opozoril Bogovič.

Pomanjkljivosti v Sloveniji
V Sloveniji sta še posebej problematični področji javno naročanje in javno-zasebna partnerstva. Brez pravega javnega nadzora je poslovanje podjetij v državni in lokalni lasti (denimo, njihove transakcije ne morejo v program Supervizor), netransparenten je način pisanja zakonodaje (zakonodajna sled), na koncu pa je še neučinkovit nadzor nad njenim izvajanjem, so zapisali v društvu Integriteta.

Na svetovnem vrhu Danska
Z oceno 91 sta se na vrh letošnje lestvice zavihteli Danska in Nova Zelandija, takoj za njima sta Finska in Švedska z oceno 89. Peta je Norveška s 86 točkami. Z njo si mesto deli tudi prva azijska država, Singapur.

Na dnu je propadla država Somalija
Najslabše so se odrezale tiste države, ki so tudi na splošno odpovedale v svoji funkciji. Propadla Somalija, ki jo že dolgo obvladujejo različne milice, si je prislužila osem točk, prav toliko komunistična totalitarna Severna Koreja in še vedno z vojno zaznamovani Afganistan. Sudan in Južni Sudan, znana po genocidu nad Nubami, zaokrožujeta dno lestvice.