V zadnjem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) so predstavljeni uradni podatki o kakovosti zraka za leto 2022 in začasni podatki za lani. Analiza zajema 27 držav članic EU-ja, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico, Turčijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Kosovo.

Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje, vendar standardi EU-ja še vedno niso izpolnjeni po vsej Evropi, so v sporočilu za javnost opozorili pri EEA-ju. Leta 2022 je dva odstotka evropskih meritvenih postaj izmerilo koncentracije drobnih trdih delcev (PM 2,5) nad letno mejno vrednostjo EU-ja, ki znaša 25 mikrogramov delcev na kubični meter. Kar 96 odstotkov prebivalcev evropskih mest je bilo izpostavljenih koncentracijam, ki so presegale priporočeno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta znaša pet mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter.

Najvišje koncentracije drobnih delcev PM 2,5 so bile v letu 2022 zaznane v BiH-u, Severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji, na Poljskem in Kosovu ter v Sloveniji. V Sloveniji so najnižjo vrednost delcev PM 2,5 izmerili na merilni postaji Iskrba (devet mikrogramov na kubični meter), najvišjo pa v Murski Soboti (21 mikrogramov na kubični meter). Na preostalih merilnih postajah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Ptuju, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju pa so se vrednosti gibale med 10 in 20 mikrogrami delcev PM 2,5 na kubični meter.

Leta 2022 so bile koncentracije drobnih delcev nižje od priporočene vrednosti WHO-ja samo na Islandiji. Vrednosti so se gibale od dveh do štirih mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter. EU si je v okviru zelenega dogovora zadal cilj, da bo prezgodnje smrti zaradi delcev PM 2,5 do leta 2030 znižal za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Svet EU-ja in Evropski parlament sta februarja letos dosegla začasni dogovor o zvišanju standardov EU-ja glede kakovosti zraka, s katerim želijo standarde EU-ja približati smernicam WHO-ja, so še spomnili pri EEA-ju.

Poročilo je med drugim obravnavalo tudi ravni ozona v ozračju. Kar 94 odstotkov mestnega prebivalstva je bilo izpostavljenega ravnem ozona, ki presegajo smernice WHO-ja (100 mikrogramov na kubični meter). Leta 2022 so bile najvišje koncentracije tega onesnaževalca izmerjene v Srbiji, Italiji, na Cipru, v Švici in Sloveniji. V Sloveniji so se vrednosti gibale med 112 in 143 mikrogrami na kubični meter.

Vzpostavljanje natančnejšega spremljanja kakovosti zraka v Sloveniji

Za učinkovitejše spopadanje s problematiko onesnaženosti zraka je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo 2,55 milijona evrov kohezijskih sredstev za 3,66 milijona evrov vreden projekt vzpostavitve sistema seznanjanja in opozarjanja o onesnaženosti zunanjega zraka, imenovan Lastovka, ki ga bodo izvajali na Agenciji RS za okolje.

Glavni cilj projekta je tako zagotavljanje celovitega spremljanja stanja onesnaženosti zraka, so sporočili z ministrstva, pristojnega za področje evropske kohezijske politike. Projekt poleg novih sodobnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zunanjega zraka in drugih aktivnosti za zagotovitev opozarjanja državljanov o onesnaženosti zraka ter informiranja o kakovosti padavin vključuje tudi pripravo strokovnih podlag za odločevalce, ki bodo pomagale pri načrtovanju in spremljanju politik ter ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.

Projekt Lastovka je po prepričanju ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pomemben korak naprej pri izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev in varovanju okolja. S celovitim in natančnim spremljanjem kakovosti zraka ter učinkovitimi opozorilnimi sistemi naj bi tako hitreje in učinkoviteje ukrepali ob povečani onesnaženosti.