Tožbo je vlada potrdila na tokratni seji, takoj zatem pa jo je na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu vložilo državno pravobranilstvo, je sporočil pravosodni minister Goran Klemenčič. Tožba je skrbno pripravljena, je zatrdil. V njej Slovenija dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki (LB) v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje, je pojasnil minister na novinarski konferenci med sejo vlade.

Ker dolžniki, hrvaška podjetja, po razpadu skupne države niso poravnali svojih dolgov do LB-ja, sta Ljubljanska banka in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 začeli postopke izterjave pred hrvaškimi sodišči. Teh postopkov je bilo 81, nanašali pa so se na milijonske zneske, je opozoril Klemenčič in poudaril, da je v 25 letih LB-ju tako uspelo na hrvaških sodiščih izterjati zgolj 700.000 evrov.

Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve več členov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim kršitve pravice do pravičnega sojenja, vključno do enakopravnosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku.

Na podlagi več individualnih tožb
Ob tem je Klemenčič poudaril, da so tožbo vložili na podlagi 26 tožb proti podjetjem od skupno 81, ki jih je LB na začetku 90. let prejšnjega stoletja vložil na hrvaških sodiščih proti hrvaškim podjetjem za izterjavo dolgov. Ob tem je minister poudaril, da so sodni postopki povprečno trajali 18,2 leta.
Po besedah ministra Slovenija v tožbi zahteva ugotovitev kršitve konvencije in njeno prenehanje ter odškodnino v znesku približno 360 milijonov evrov, kar že vključuje zamudne obresti.

To, da je zahtevana odškodnina zelo blizu vsoti okoli 385 milijonov evrov, ki naj bi jih Slovenija predvidoma namenila za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev LB-ja Zagreb in Sarajevo na podlagi sodbe v primeru Ališić, je minister pripisal naključju, zavrnil pa je tudi ocene medijev, da naj bi LB na Hrvaškem imel skoraj milijardo evrov neplačanih terjatev. Polovica hrvaških podjetij, ki jih je tožil LB, torej več kot 40, je šla medtem v stečaj.

Sodne prakse na tem področju ni
Glede trajanja postopka pred ESČP-jem je minister dejal, da bi samo do odločitve sodišča o pristojnosti za primer lahko v najslabšem primeru minilo dve leti, nato pa bo sodišče odločalo še o vsebini tožbe.

Dodal je, da je meddržavnih sodb na ESČP-ju malo in je tako malo tudi sodne prakse. Gre sicer za prvo meddržavno tožbo med članicami EU-ja na ESČP-ju, pa tudi prvo meddržavno tožbo za pravice kake pravne osebe na tem sodišču.

Povedal je tudi, da je z vložitvijo tožbe danes že seznanil hrvaškega kolega Anteja Šprljeta, ki da je novico "sprejel profesionalno".

Hrvaški zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Kovač pa je v pogovoru za hrvaško komercialno televizijo Novo TV izjavil, da v Zagrebu niso seznanjeni s tožbo. Dodal je, da bo ESČP, ko bo dobil informacijo in bo ocenilo, ali je tožba dovoljena, to poslalo Hrvaški. "Za zdaj imamo le informacije iz slovenskih medijev," je povedal. Ocenil je, da postopek lahko traja več let, je pa potrebno najprej ugotovili, ali je tožba dovoljena.

Na vprašanje o morebitnih zunanjepolitičnih posledicah tožbe je Klemenčič odgovoril, da po njegovem mnenju ne bo niti poslabšala niti izboljšala odnosov med državama, na dolgi rok pa bo z odločitvijo sodišča to poglavje zaprto. Tudi premier Miro Cerar ter zunanji minister Kar Erjavec verjameta, da tožba ne bo bistveno vplivala na odnose med državama.
Polak Petričeva: Odločitev premišljena, strokovna
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je pojasnila, da so odločitev sprejeli po tehtnem razmisleku. "Takšna odločitev je nastajala tudi v medresorskem usklajevanju in v sodelovanju s slovenskimi in tujimi pravnimi strokovnjaki," je poudarila Polak Petričeva, ki je tudi sama sodelovala pri sprejemanju. Dodala je, da so preučili tudi finančni vidik.

Po njenih besedah ta postopek tudi pomeni, da je bil narejen zelo podroben popis tega, kaj se je dogajalo pred hrvaškimi sodišči, ki so odločala o tožbah Ljubljanske banke proti hrvaškim dolžnikom. Ugotovili so konkretne kršitve in tudi konkreten znesek, ki ga Slovenija lahko zahteva, je pojasnila.

Odškodnina, izračunana na podlagi natančnega pregleda obstoječih terjatev, sicer po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča znaša približno 360 milijonov evrov.

Slovenija se je za tožbo na ESČP-ju odločila, ker je to sodišče pristojno, da presoja kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, je dejala visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo. "V postopkih pred hrvaškimi sodišči smo identificirali številne kršitve konvencije in zato je to sodišče tudi pristojno, da odloči," je dejala.

Časovna dimenzija te odločitve je po njenih besedah vezana na šestmesečni rok, ki je potekel od zadnje odločitve hrvaškega ustavnega sodišča v enem od sodnih sporov LB proti štirim hrvaškim dolžnikom.