Uredba opredeljuje slovensko ribolovno morje v treh conah. Cona A obsega notranje morske vode v vsem Piranskem zalivu, cona B teritorialno morje Slovenije, ki ga s severne strani omejuje osimska meja do točke T5, z južne strani pa črta od rta Savudrija do točke T6, določene v sporazumu Drnovšek - Račan. Cona C pa je slovenska zaščitna ekološka cona in odprto morje.

Na MZZ-ju poudarjajo, da je rešitev začasna in bo veljala do uveljavitve ribiškega dela SOPS-a oz. do sporazuma o meji med državama.

Odgovor Hrvaški na njihovo območje
Podobno so zapisali tudi Hrvati, ko je 15. decembra začel veljati njihov pravilnik o mejeh ribolovnega območja.

Tam piše, da je z novim pravilnikom območje uradno razširjeno do sredinske črte Jadranskega morja, na severnem delu pa meja sega do polovice Piranskega zaliva. V dokumentu so še zapisali, da ker meja še ni določena, je to le začasna rešitev.

Protestna nota Hrvaški, odgovor zamolčan
Takrat je MZZ poslal protestno noto, v katero so zapisali, da gre za še eno v vrsti hrvaških enostranskih dejanj, s katerimi skuša Hrvaška prejudicirati rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška je na to odgovorila 23. decembra, vendar MZZ do zdaj še ni pojasnil, kaj je Zagreb v njej zapisal, le zunanji minister je napovedal nov pravilnik, ki bo upošteval obseg, določen s SOPS-om.

Pavić: Nadzor do polovice bomo še okrepili
Hrvaški minister za kmetijstvo Mladen Pavić je za HTV povedal, da uredba slovenske vlade nima nobene podlage v mednarodnem pravu, niti v konvenciji o pomorskem pravu. S to uredbo naj bi Slovenija po Pavićevih besedah prekršila odločitev Badinterijeve komisije, da so meje bivših jugoslovanskih republik tudi državne meje. Pavić je napovedal tudi okrepitev nadzora do sredine Piranskega zaliva.

Tudi Hrvaška vlada ostro
Oglasila se je tudi hrvaška vlada, ki pravi, da je uredba nična in pravno neutemeljena. Zavračajo vse dele uredbe, ki zadevajo morsko območje pod suverenostjo Hrvaške, ki se do končne rešitve razteza do polovice zaliva.

Začetek arbitraže zaradi nuklearke
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa je potrdil, da je Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov obvestil Slovenijo glede zahtevka po arbitraži, ki ga je vložila Hrvaška zaradi nedobavljene energije iz krške nuklearke. S tem se je po besedah Vizjaka formalno začela procedura arbitraže, vlada pa naj bi v ta namen že oblikovala posebno strokovno skupino.

Vlada podprla neobvezno članstvo v GZS-ju
Vladni kabinet je potrdil tudi nedavno predstavljeni predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki predvideva prostovoljno članstvo. Zakon bo nadomestil veljavni zakon o Gospodarski zbornici Slovenije, njegov cilj pa je zagotoviti demokratičnost združevanja gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi. GZS bo ostal svoj pravni naslednik in skrbnik zdajšnjega premoženja zbornice.

Na GZS-ju menijo, da predlog ni v skladu z željami članic in organi zbornice. Ti menijo, da je za uspešnost podjetij pomembna močna in vplivna zbornica, in nasprotujejo neobveznemu članstvu.

Spremenjeno financiranje visokošolskih zavodov
Ministri so na seji sprejeli tudi spremembo uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, ki so člani univerz. Ta sprememba bo upoštevala spremembo davčne zakonodaje, tako da se upošteva 20-odstotno znižanje stopnje davka na izplačane plače v letu 2006 in še eno 20-odstotno znižanje stopnje davka v letu 2007.

O sporazumu na ekonomsko socialnem svetu
MInister za delo se je po seji odzval na sredine izjave Zveze svobodnih sindikatov in dejal, da se bodo vsi zakoni, ki se dotikajo referenčnega okvira socialnega sporazuma, obravnavali na ekonomsko-socialnem svetu.

Vlada je sicer sprejela resolucijo o novem nacionalnem programu socialnega varstva. V njej so določena osnovna načela in vodila, na katerih temelji sistem socialnega varstva, eden od ciljev pa je dosega večje učinkovitosti pri dodeljevanju denarne socialne pomoči.