Konec leta 2018 je Slovenija porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna, je pojasnil Samo Jereb ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju. Je tudi ena od držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in 2011.

S 24,2-odstotno porabo je bila pod povprečjem v EU-ja, ki znaša 27,3 odstotka, medtem ko je peto leto prejšnjega finančnega okvira znašalo 33,4 odstotka, ko je bila Slovenija tedaj boljša od povprečja. Lani je bila po črpanju sredstev peta najslabša, letos je šesta. Prehitela je zgolj Slovaško. Slabše od Slovenije so poleg Slovaške še Španija, Italija, Malta in Hrvaška, ki je na repu, je razvidno iz tabele sodišča. Najboljša je Finska, ki je porabila že več kot polovico sredstev.

Na vprašanje, kako pojasnjuje to razliko, Jereb odgovarja, da je del problema povezan s tem, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s črpanjem v okviru prejšnjega finančnega okvira, zato je nekoliko pozneje začela črpati tekoča sredstva. Delno je zamudo mogoče pripisati razmeroma poznemu sprejetju pravnih podlag na evropski ravni, del problema pa izvira iz tega, da je sedanji finančni okvir zahtevnejši kot prejšnji, zato imajo več težav s prilagajanjem svojih programov novim pravilom.

Vračila izplačanih predujmov?

Jereb je ob tem pojasnil, da je Evropska komisija od članic, ki niso izkoristile vsega načrtovanega obsega sredstev, ki jim je bil na voljo, zahtevala vračila že izplačanih predujmov zai okoli osem milijard evrov. Ta plačila so bila potem namenjena drugim članicam, ki so za obdobje od julija 2016 do junija 2017 izvedle več naložb, kot so načrtovale. Odločbe komisije so zaupne, zato Jereb ni bil konkretnejši, je pa povedal, da med temi državami prevladujejo tiste z nizkim deležem črpanja.

Slovenija zelo počasi črpa kohezijska sredstva

Slovenija je v letu 2018 pridobila dokončno odobritev 73 milijonov evrov sredstev iz treh kohezijskih skladov – kohezijskega sklada, sklada za razvoj regij in socialnega sklada, ki so povezana z naložbami, izvedenimi v obdobju od julija 2016 do junija 2017. Za primerjavo, lani je bila ta številka nič. Tudi letošnja številka sicer po Jerebovih besedah kaže na to, da je začela Slovenija zelo počasi črpati ta sredstva.

Poleg tega je Slovenija edina država, ki v letu 2018 še ni vzpostavila sistema kazalnikov za spremljanje smotrnosti izvajanja programov, financiranih z evropskimi sredstvi, temveč ji je to uspelo šele leta 2019, je še poudaril Jereb, ki je v Bruslju predstavil poročilo sodišča za leto 2018, v katerem revizorji ugotavljajo, da je zaključni račun EU-ja resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU-ja.

Revizorji so že tretje leto zapored izrekli mnenje s pridržkom o pravilnosti finančnih transakcij, povezanih z zaključnim računom. To kaže, da v velikem delu odhodkov EU-ja za leto 2018 ni bilo pomembnih napak. Skupna raven nepravilnosti v porabi EU-ja je ostala v stabilnem obsegu, ugotovljenem za prejšnji dve leti. Napaka v odhodkih za leto 2018 je znašala 2,6 odstotka.

Izzivi ostajajo na področjih porabe z visokim tveganjem, kot sta razvoj podeželja in kohezija.
Sodišče pričakuje, da bodo nova Evropska komisija in članice položaj še izboljšale, je povedal predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne. Ker proračun EU-ja znaša le približno odstotek bruto nacionalnega dohodka vseh članic Unije, je pomembno, da njena poraba ni samo skladna s pravili, ampak da tudi prinaša rezultate in dodano vrednost, še poudarjajo evropski revizorji, ki si želijo tudi manj zapletenih pravil in manj birokracije.