Ureditev skupnosti dveh odraslih oseb, kot je predvidena v družinskem zakoniku, je primer strpnosti do vseh, je na tiskovni konferenci dejal predsednik Akademije za demokracijo Lenart Škof, sicer tudi izredni profesor za filozofijo in religijske znanosti na Fakulteti za humanistične študije. To, da sta istospolna in raznospolna skupnost poimenovani različno, a je pravna ureditev za vse enaka (z nekaj izjemami), po njegovi oceni pomeni, da je na simbolni ravni priznana različnost, na pravni ravni pa enakopravnost.
Ključno vprašanje je, ali je predlagana ureditev v zakoniku, ki bo predvidoma kmalu predmet referendumskega odločanja, boljša ali slabša od zdajšnje. Škof ocenjuje, da zakonik družinska razmerja na splošno ureja bolje. Akademija za demokracijo se je zato odločila zakonik javno podpreti.
Pavčnik: Zakonik izhaja iz pravic otroka
Višji sodnik na ljubljanskem višjem sodišču Tomaž Pavčnik je opozoril, da je obstoječa zakonodaja, torej zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, stara že 36 let. Poleg tega je doživel že veliko sprememb in dopolnitev ter dodatnega urejanja področne zakonodaje v posebnih zakonih, vse z namenom odzivanja na spreminjanje družbene stvarnosti. Zato odločitev, da vso to razdrobljeno zakonodajo država poveže v enoten zakonik, zagotavlja načelo notranje povezanosti in predstavlja korak k uresničevanju načela pravne države, je zatrdil. Prav tako je po njegovih besedah v zakoniku dobro upoštevan razvoj prava in težav, na katere so sodniki naleteli pri razvoju sodne prakse.
"Ureja obstoječe, dejanske položaje"
Glavni temelj zakonika sta jasneje izražena vloga in položaj otroka, je zatrdil sodnik Pavčnik. Kot primer je navedel uzakonitev instituta otrokovega zagovornika. Na področju posvojitev in definicije družine se mu zdi pomembno, da zakonik zajema le obstoječe in dejanske položaje. Delitev vrst družine prek različnih poimenovanj je na simbolni ravni dopustna in tudi definicija družine je lahko za marsikoga različna. A ker je v pravu je družina poseben pravni pojem, dejanske razlike niso pravno relevantne, če pa že so, so v zakoniku tudi upoštevane, je sklenil Pavčnik.
Kot dobro rešitev je izpostavil tudi dopustitev lastnega dogovora o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Poleg tega bo po novem moral tisti, ki bo izpodbijal očetovstvo določenega otroka, to sam dokazovati.

"Še en krog uničujočih diskusij"
Rok Svetlič, profesor filozofije na Fakulteti za humanistične študije se je dotaknil demokratičnih načel in iskanja soglasja v družbi, ki da so pri razpravi o družinskem zakoniku v veliki meri odpovedali. Debate v Sloveniji, ki se dotikajo področij politike, morale in človekovih pravic, navadno vodijo v razkol skupnosti. Vanje so vložene ogromne količine energije, poleg tega pa hromijo družbo, je zatrdil.

Demokracija je sistem zavor in ravnovesij, ki omogoči, da družba najde ravnotežje in skupno pot. V diskusijah o družinskem zakoniku pa ne gre več za ravnovesje, temveč se tako zagovorniki kot nasprotniki zakonika v (pre)veliki meri obnašajo, kot da gre za boj med dobrim in zlim. Ne iščejo ravnotežja, temveč svoje dobro; ne iščejo soobstoja, temveč popoln poraz nasprotnika, je bil kritičen.

"Radikalizem, ki gre na vse ali nič"
Odzivi nasprotnikov zakonika so bile pričakovani, saj so podobne po vsej Evropi - preizkus strpnosti so v afektu, pogosto tudi fanatizmu, radikalizmu, padli tudi prenekateri zagovorniki zakona, je zatrdil Svetlič. Izpostavil je ministra za delo Ivana Svetlika, ki je napadel ustavno sodišče in govoril o kulturni blokadi, pa tudi argumente zagovornikov, da se Slovenija vrača v srednji vek, in primerjave Slovenije z državami, kjer je homoseksualnost kaznivo dejanje. "To je zdrs, ki omogoča samo radikalizem, ki gre na vse ali nič," je zatrdil.

Najdlje je šla skupina Za prostore svobode, ki je z geslom "Dovolj!" premaknila retoriko v prostor uličnega aktivizma. "To preseka ljudi na dva dela. Enim podeli glas, drugim tišino. To je discipliniranje. Če bo referendum padel, bo padel tudi z glasovi tistih, ki so jih zagovorniki z brezkompromisno zahtevo po umestitvi pod njihovo zastavo odgnali," je dejal in sklenil: "Prava, demokratična diskusija je težek in počasen proces. Treba je delovati na dolgi rok, tudi prek izobraževalnega sistema."