Slovenija se je na seznam zaradi obeh kršitev uvrstila že lani, a je letos kljub temu prišlo do napredka, je dejal vodja projektov AI Slovenije Blaž Kovač. Kovač kot pozitivne vidi spremembe zakonodaje, "ki bodo omogočale povrnitev statusa večini izbrisanih". Ta sicer ni idealen, a je ključen korak za povrnitev pravic.

Romi: Izobraževanje in dostop do pomoči Rdečega križa
Napredek so dosegli tudi na področju položaja romske skupnosti v Sloveniji, saj je sprejetje nacionalnega programa za obdobje od 2010 do 2015 pomemben korak naprej, meni Kovač. Po mnenju organizacije dokument sicer ni popoln, a gre za "odprt dokument, ki se bo sčasoma dopolnjeval."

Še vedno pa je položaj nezadovoljiv na področju izobraževanja Romov, saj se stanje na tem področju ne izboljšuje. Po mnenju AI-ja je največ težav na področju predšolske vzgoje, saj večina romskih otrok z Dolenjskega, iz Posavja in Bele krajine vanj ni vključena. "Zaradi tega pride veliko otrok v prvi razred osnovne šole brez primernega znanja slovenskega jezika in so v slabšem položaju v primerjavi z njihovimi vrstniki," je dejal Kovač.

Med konkretnimi primeri je Nataša Posel, direktorica slovenskega AI-ja, izpostavila težave novomeških Romov, ki nimajo dostopa do skladišča Rdečega križa s hrano in oblačili. Dejala je, da gre za jasen primer diskriminacije in s tem kršenja načel slovenske ustave ter zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja.