V Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki ga je pripravila delovna skupina ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je med ukrepi, ki naj bi nadgradili sistem srednješolskega izobraževanja, navedena vpeljava "dveh ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in splošnoizobraževalnih izbirnih maturitetnih predmetih". Maturanti pa bi morali ob zakonski uveljavitvi tega ukrepa na višji ravni izbrati en predmet izmed obveznih predmetov in en predmet izmed izbirnih predmetov.

Matura iz materinščine oziroma učnih jezikov, med katere v Sloveniji štejemo slovenščino ter oba manjšinska jezika, italijanščino in madžarščino, je edina, ki je v okviru splošne mature ocenjena z do osmimi točkami. Ob uveljavitvi predloga iz nacionalnega programa bi lahko gimnazijci izbirali, ali bodo maturo iz materinščine opravljali na nižji ravni, ocenjeni z do petimi točkami, ali na višji ravni, ocenjeni z do osmimi točkami. Tako bi se matura iz materinščine sistemsko izenačila z maturo iz obeh ostalih obveznih maturitetnih predmetov, matematike ter tujega jezika.

Takšne spremembe bi lahko negativno vplivale na znanje slovenščine

Na današnji novinarski konferenci so spregovorili vidni strokovnjaki na področju slavistike in slovenistike. Opozorili so, da bi takšne spremembe izjemno negativno vplivale na znanje slovenščine v širši populaciji, saj bi "možnost izbire nižjega zahtevnostnega nivoja pri slovenskih gimnazijcih povzročila upad motivacije za učenje maternega jezika".

Predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino Matej Šekli je poudaril, da bi morala materinščina v primerjavi s tujimi jeziki v šolskem sistemu ohraniti poseben status, saj v materinščini "beremo najpomembnejša besedila in se kritično sporazumevamo". Poudaril je tudi, da je materinščina kot učni jezik temelj za učenje tujih jezikov.

"Matura iz slovenščine na dveh ravneh in morebitno približevanje osnovne ravni poklicni maturi ne pomeni samo razvrednotenja programa gimnazije in učenja vseh gimnazijcev, temveč pomeni tudi podrejanje trendu všečnosti," je v imenu Slavističnega društva Slovenije dejala Andreja Žele, predsednica komisije za slovenski jezik na SAZU-ju.

Zaslužna profesorica slovenistike na Univerzi v Ljubljani Boža Krakar Vogel pa je opozorila, da šolski sistem z "mehkimi prijemi, kot je ta, čedalje bolj favorizira globalni jezik". Dodala je, da je slovenščina iz vrednostnega izenačevanja šolskih predmetov doslej izstopala le po tem, da je splošna matura potekala na enotni ravni, ocenjeni z več točkami od drugih maturitetnih predmetov.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič pa je opozoril, da je takšno zavzemanje za opravljanje mature iz slovenščine na enotnem nivoju v teh razmerah "krizni krik, da ministrstvo v pripravo nove zakonodaje vključi tudi stroko".

Slovenistična stroka si je bila enotna, da je takšen predlog "le eden od številnih znakov tržnega podrejanja šolskega sistema, ki se v času globalizacije ravna izključno po diktatu globalnih velesil".