Po predlogu bi vojaki, ki s policisti z omejenimi pooblastili sicer že sodelujejo pri varovanju meje, dodatno imeli možnost opozarjanja, napotovanja, začasnega omejevanja gibanja in sodelovanja pri obvladovanju skupin in množic. Za predlagani sklep je glasovalo deset, proti pa šest članov 17-članskega odbora za obrambo. Za njegovo potrditev sta torej do dvotretjinske podpore zmanjkala dva glasova.

Notranji minister Aleš Hojs je na seji pojasnil, da je aktivacijo dodatnih pooblastil vojske predlagala policija, v razpravo DZ-ju pa ga je posredovala vlada. Sodelovanje vojske in policije na meji je Hojs ocenil kot dobro, škoda pa se mu zdi, da pripadniki Slovenske vojske policiji ne morejo pomagati tako, kot bi ji lahko. S predlogom so obenem po ministrovih besedah sledili opozorilom nekaterih opozicijskih strank in točno opredelili območja, na katerih bi Slovenska vojska ta pooblastila izvajala.

Predstavnik policije Peter Skerbiš je dodal, da se policija kljub številnim razpisom še vedno spopada s kadrovskim primanjkljajem. Ob dodatnih nalogah, ki jih prednje postavlja epidemija koronavirusne bolezni 19, pa se ukvarja tudi z vedno težjimi pogoji odkrivanja nezakonitih prehodov meje, je dodal. Za učinkovito varovanje meje bi morala biti tudi vloga vojakov po njegovih besedah dejavnejša.

Podobno meni tudi Boštjan Šefic z urada predsednika republike Boruta Pahorja. Kot je dejal, Pahor podpira aktiviranje dodatnih pooblastil vojski s ciljem okrepitve nadzora na meji ter izboljšanja stanja na mejnem območju in v celotni državi. Ukrep bi namreč deloma razbremenil policijske enote, vojaki pa bi svoje naloge izvajali učinkoviteje.

Brez dvotretjinske podpore

V poslanskih skupinah so sicer stališča o dodelitvi dodatnih pooblastil vojski na meji podali že pred današnjo razpravo. Dvotretjinske podpore predlogu že pred sejo ni bilo pričakovati, saj so mu podporo odrekli v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB. Kljub temu pa so obširna pojasnjevanja stališč postregla z dolgo razpravo.

Poslanec Levice Primož Siter je med drugim ocenil, da sta poslanstvi vojske in policije tako različni, da bi bilo napačno iskati skupne imenovalce. Gre za zgodovinsko vzpostavljeno razmejitev in bolj kot je bila oblast avtokratska, bolj je vojsko uporabljala za ohranjanje svojega položaja, je opozoril. Dozdajšnje sodelovanje vojske in policije se je izkazalo kot zelo učinkovito in da o tem pričajo tudi podatki o prijetih migrantih in tihotapcih, je dodal Rudi Medved iz LMŠ-ja.

Iskanje novih načinov, kako vojski podeliti policijska pooblastila?

Ker ni dvotretjinske podpore za aktiviranje 37.a člena, po neuradnih informacijah Radia Slovenija v ožjem krogu notranjega ministrstva in policije rešitev vidijo v spremembah zakona o nadzoru državne meje. Tega želi vlada sprejeti po nujnem postopku in brez sodelovanja javnosti. Prav tako pri nastajanju besedila niso sodelovali zunanji strokovnjaki.

Kako želijo doseči svoj cilj? Kot je poročal novinar Robert Škrjanc, so v predlog zakona o nadzoru državne meje zapisali, da lahko vlada po novem določi, da naloge varovanja državne meje poleg policije lahko izvajajo tudi organi državne uprave, resda ob sodelovanju in usmerjanju policije.

Kateri organi so to in ali je to tudi vojska, pa ni jasno definirano. Predvideno je, da bi javni uslužbenci teh organov ob varovanju meje lahko pod enakimi pogoji kot policisti uporabljali tudi določena policijska pooblastila, med drugim prisilna sredstva in strelno orožje.

Generalna klavzula preprečevanja splošne nevarnosti se v zakonu zdaj dopolnjuje tudi s konkretnim ukrepom preprečitve vstopa vsem ljudem, ki bi želeli nezakonito prestopiti državno mejo ali se izogniti mejnemu nadzoru. A ker generalna klavzula govori tudi o splošnem varovanju javne varnosti in reda, taka rešitev lahko pomeni tudi zeleno luč za uporabo teh novih sil v primeru hujših kršitev javnega reda in miru.

Hojs: V zakon želimo le prenesti dikcijo iz schengenskega zakonika

O resničnosti namigov, da naj bi ministrstvo skušalo ob morebitni zavrnitvi predloga za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi rešitev doseči s spremembami zakona o nadzoru državne meje, je ministra Hojsa na seji odbora DZ-ja za obrambo povprašal poslanec LMŠ-ja Rudi Medved. Podobno je zanimalo tudi njegovega poslanskega kolega Nika Prebila, ki je poudaril tudi, da statistika še vedno kaže na zmanjševanje števila nezakonitih prehodov meje glede na lansko leto. Predlog je torej osnovan na predpostavki, da se bo število povečevalo, je pripomnil.

Minister Hojs je v povezavi z morebitnimi spremembami zakonodaje povedal, da želi vanjo zgolj prenesti dikcijo iz schengenskega zakonika, ki opredeljuje, da nazor državne meje opravljajo z državnimi uradniki. V povezavi s statistiko prehodov meje pa je pojasnil, da v 20 letih z izjemo leta 2015 niso našteli toliko nezakonitih prehodov meje kot lani in letos. Letos so sicer številke za spoznanje nižje kot lani, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da so bile meje dva meseca in pol zaradi pandemije praktično zaprte.

Aktualna vlada je sicer s predlogom aktivacije omenjenega člena zakona o obrambi poskusila že spomladi. Predlog že na seji matičnega odbora na začetku aprila ni dobil zadostne, dvotretjinske podpore. Za njegovo potrditev bi bilo v DZ-ju potrebnih 60 glasov.