Kot je po sestanku z ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal povedal premier Borut Pahor, živimo v času, ko smo upravičeno veliko občutljivejši na to, da si nekateri pridobijo bogastvo na protipraven način.

Vlada se je s tem očitno odrekla finančni policiji. Cilj preiskovalnega urada bo odkriti za 20 odstotkov več kaznivih dejanj, vložiti za 80 odstotkov več obtožnic brez dopolnitve v dveh letih in za 30 odstotkov povečati zasežene protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Problematike se je treba lotiti bolj uspešno
Premier je pojasnil, da je bilo v letu 2008 ugotovljenih za 120 milijonov evrov protipravno pridobljenih premoženjskih koristi. Dozdajšnjih uspehov kriminalistične policije in drugih organov Pahor sicer "ne bi podcenjeval", kljub vsemu pa to po njegovih besedah sporoča, da se je na to težavo treba odzvati uspešneje kot do zdaj.

Zato bodo še letos izpeljane zakonske spremembe, da bi urad lahko v začetku naslednjega leta dejansko pričel z delom. V podporo temu projektu med koalicijskimi strankami in v DZ-ju Pahor ne dvomi.

Urad bo povezal "vse naše potenciale"
Projekt je po besedah notranje ministrice Kresal nastajal tri mesece, vodila pa ga je kriminalistična policija v sodelovanju s strokovnjaki z upravnega dela ministrstva ter strokovnjaki zunaj ministrstva in policije. Urad bo prostorsko ločen od policije, deloval pa bo v sklopu dela policije kot sistema.

V njem bo, razlaga ministrica, delalo med 70 in 80 strokovnjakov, od tega jih bo polovica predvidoma prišla iz zdajšnjih vrst za to usposobljenih kriminalistov, drugi pa bodo predstavniki drugih javnih uslužbencev, ki delajo na tem področju, in predstavniki, ki bodo prišli s trga dela. Cilj urada je po mnenju Kresalove ta, da se v skupnem cilju pregona gospodarskega kriminala povežejo "vsi slovenski potenciali".

Nadzorne institucije urad podpirajo
Na to temo so že imeli obširen sestanek vseh nadzornih institucij, torej predstavnikov državnega tožilstva, urada za varstvo konkurence, komisije za preprečevanje korupcije, carinske uprave, davčne uprave in urada informacijske pooblaščenke. Kresalova je zatrdila, so se vsi strinjali, da je projekt dober in da se v zvezi z njim v naslednjih mesecih oblikuje skupna delovna skupina.

O stroških ministrica še ne more govoriti
Opravljeni so tudi preliminarni izračuni stroškov za oblikovanje takšnega urada, ki pa po besedah ministrice še niso v takšni fazi, da bi jih predstavili javnosti: "Ocenjujemo, da bo strošek ustanovitve nacionalnega preiskovalnega urada zelo hitro poplačan iz naslova učinkovitosti pri vračanju protipravno pridobljene premoženjske koristi."

Čelik za MMC: To ni nezaupnica kriminalistom
Za mnenje smo povprašali tudi nekdanjega poveljnika slovenske policije Pavla Čelika, ki je za MMC dejal, da ustanovitev takšnega preiskovalnega urada podpira, saj meni, da je potrebna vrhunska specializirana ekipa, ki bi se ukvarjala s preganjanjem gospodarskega kriminala. Sam tega ne vidi kot nezaupnico kriminalistični policiji, saj meni, da če usposobljenih kadrov ni, jih je treba dodatno izobraziti in jih povezati s strokovnjaki s finančnega in davčnega področja.

Vendar je opozoril, da je treba paziti, da se zadeva ne bo spolitizirala in da ne bodo tisti, ki bodo odločali, kaj se obravnava na lokalni in kaj na nacionalni ravni, odločali, da se nečesa ne preišče. Dodal je še, da pred 20 leti, ko je bil sam policist, preiskovalnega urada ne bi potrebovali, saj takšnih kaznivih dejanj, kot so danes, ni bilo.

Ana Mušič / A. S.
ana.music@rtvslo.si