Za ljudi tujega rodu so stanovanja velikorat že bila
Za ljudi tujega rodu so stanovanja velikorat že bila "oddana", medtem ko so bila za slovenske najemnike na voljo. Foto: BoBo

Rezultat je bil najslabši pri obravnavi ljudi srbskega in makedonskega rodu, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov. To nas še posebej skrbi, saj osebe s poreklom iz drugih republik nekdanje skupne države predstavljajo veliko večino neslovenskega prebivalstva v Sloveniji.

Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti
Zagovornik načela enakosti Boštjan Venrik Šetinc je zaskrbljen nad diskriminacijo na nepremičninskem trgu v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO

V Sloveniji so tretjini „nedomačinov“ najemodajalci odrekli stanovanje, najslabše pa so jo odnesli ljudje, ki izhajajo iz nekdanje Jugoslavije, kar kaže na razširjenost diskriminacije v vsakdanjem življenju, je za MMC opozoril zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, ki je sodeloval pri projektu »Actright«.

Za tujce stanovanje "že oddano"
Z metodo primerjalnega situacijskega testiranja so ugotovili diskriminacijo pri poskusu najema stanovanja v 13 od 40 poskusov, kar je 32,5 odstotka. V akciji so preverjali le ravnanje nepremičninskih agencij, menijo pa, da bi bil rezultat na trgu zasebnih ponudnikov še mnogo slabši.

Bistveno slabša obravnava za Neslovence
V tretjini primerov so agencije »tujcem« že vnaprej neresnično pojasnile, da je stanovanje "že oddano", ali pa so jih obravnavali bistveno slabše – tako da niso posredovale podrobnosti o stanovanju, nekateri ponudniki so bili do teh prosilcev zelo neprijazni in nevljudni, v nekaj primerih so omenili, da bo najemnina dražja – in sicer zaradi prijave prebivališča, so pokazali rezultati testa.

Sistematična praksa agencij
Nasprotno pa so iskalcu slovenskega rodu agencije isto stanovanje naknadno, v zamiku nekaj ur brez omejitev ponujali, bile so prijazne in ustrežljive. Kršitve so zaznali pri 12 različnih posredniških agencijah, v enem primeru celo glede dveh stanovanj, kar dokazuje, da je tovrstna praksa sistematična.
»Rezultat je bil najslabši v primeru obravnave oseb srbskega in makedonskega rodu, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov. To nas še posebej skrbi, saj ljudje iz drugih republik nekdanje skupne države predstavljajo veliko večino neslovenskega prebivalstva v Sloveniji,« opozarja Boštjan Vernik Šetinc.

Tokrat le opozorilo!
Ker pa akcija nima namena preganjati kršilcev, zagovornik načela enakosti ne bo ukrepal proti nepremičniskim agencijam, tokrat le opozarja na zelo razširjeno diskriminacijo v vsakdanjem življenju.

Na Češkem še slabše
Slovenija tukaj ni izjema. Na Češkem so diskriminacijo Romov pri najemanju stanovanj ugotovili v kar 62,5 primera, v Franciji v kar 45 primerih, diskriminacija pa se je nanašala na temnopolte in osebe arabskega rodu. V Italiji so zaznali 37,5 primera diskriminacije tujcev. V Srbiji diskriminacije pri najemanju stanovanj niso odkrili.

Ameriška metodologija v evropskih državah

Inštitut Ekvilibje v okviru projekta Actright s svojimi aktivisti in aktivistkami ter v sodelovanju z zagovornikoma načela enakosti, Srbskim kulturnim centrom Danilo Kiš in Zavodom Global, izvedel t. i. primerjalno situacijsko testiranje, ki dokazuje obstoj diskriminacije.
Pri tej metodi (testiranje, angl: testing) dokazovanja diskriminacije se testno preverja, kako v praksi potencialni kršilci, npr. ponudniki dobrin in storitev, obravnavajo bistveno podobne stranke, ki se medsebojno razlikujejo le po eni lastnosti (npr. rasa, etnični izvor oz. narodnost). Preverja se, ali so odstopanja, torej ali so ljudje, ki so po rodu Neslovenci, obravnavani slabše, npr. tako da se jim odkloni možnost ogleda, pove, da je stanovanje že oddano ipd., človeku slovenskega rodu pa, ki po storitvi povprašuje naknadno, se to omogoči.

Kot ciljno skupino so v Sloveniji izbrali izključno profesionalne ponudnike oziroma posrednike stanovanj, torej nepremičninske agencije, ter se omejili na povpraševanje po relativno cenejših stanovanjih (1- do 1,5-sobna, garsonjere), le za samske osebe in le na območju Ljubljane. Testiranje so izvedli telefonsko maja in junija, opravili pa smo 40 testov, kar pomeni 80 telefonskih pogovorov oziroma poizvedovanj. V praksi so primerjali, kako agencije ravnajo, če se za posamezno stanovanje zanima iskalec tujega rodu (naglas, ime afriškega izvora, srbsko, makedonsko, latinskoameriško ime, tuje državljanstvo). Hkrati pa, kako obravnavajo iskalca slovenskega rodu, ki po istem stanovanju povprašuje hkrati (z zamikom le nekaj ur). Oba imata primerljive dohodke, zaposlitev, starost (v danem primeru razpon od 27 do 49 let), spol. Edina bistvena razlika je torej le izvor oziroma narodnost.

Metoda primerjalnega situacijskega testiranja se uporablja iz časov t. i. Civil Rights movement v ZDA, kjer so jo v 60. letih prejšnjega stoletja razvili v akademskih vodah za spopadanje s segregacijo in rasno diskriminacijo. Dandanes pa izsledke testiranja veliko evropskih držav uporabljajo na sodiščih kot dokazovanje za obstoj diskriminacijskih praks.
Na inštitutu Ekvilib so se odločili, da s to metodo preverijo, kako pogosta je rasna diskriminacija na trgu najemnih stanovanj, pri tem pa so sodelovali tudi v vseevropski testirajoči kampanji proti rasni diskriminaciji pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement – EGAM, ki sicer poteka vsako leto. Letos so se kampanje udeležile nevladne organizacije iz Slovenije, Češke, Srbije, Francije in Italije.

Rezultat je bil najslabši pri obravnavi ljudi srbskega in makedonskega rodu, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov. To nas še posebej skrbi, saj osebe s poreklom iz drugih republik nekdanje skupne države predstavljajo veliko večino neslovenskega prebivalstva v Sloveniji.

Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti