Slovenski vojaki v okviru operacije Neomajna odločenost usposabljajo iraške varnostne sile. Šest vojakov je nastanjenih v Erbilu na severu Iraka, eden pa v Bagdadu.
Po ocenah vojakov so razmere v iraškem Kurdistanu razmeroma varne, a je smrt nekdanjega vodje skrajne skupine Islamska država Al Bagdadija konec oktobra povečala delovanje skrajnežev. Naloga slovenske enote za specialno delovanje je urjenje oboroženih sil iraškega Kurdistana, kjer pa naletijo na nemalo ovir.
Kot je povedal poveljnik slovenskega kontingenta v Erbilu, ki ga zaradi varnosti ni bilo dovoljeno snemati v obraz, so varnostne razmere v Kurdistanu za zdaj mirne in označene kot stopnja ogroženosti zmerno, a to se lahko v trenutku spremeni in eskalira iz zmernega v zelo visoko. Tako so bili primeri ob kurdistansko-iraški meji, kjer so ponoči napadli oporišča Američanov.
Vojaki tudi vozniki, taksisti in frizerji
V okviru Natovega usposabljanja oboroženih sil Kurdistana so izurili že 45 tisoč pešmerg. Intenzivne vaje in priprave trajajo sedem tednov, največje težave pa predstavlja nepismenost.
"Tečajniki so zelo v redu, je pa njihova pismenost, kar zadeva branje in pisanje, na zelo nizki ravni, tako da so določeni izzivi, ki jih skušamo premostiti na način, da jim pokažemo več slikovnega gradiva in z njimi delamo več praktično," pravi slovenski poveljnik in pojasnjuje, da vojaki poleg služenja v vojski opravljajo še druge službe, saj so še vozniki avtobusov, taksisti, frizerji ...
Poveljnik enote za specialno delovanje Slovenske vojske, podpolkovnik Miha Rijavec, je dejal, da v okoljih in državah, kjer je izobrazbena struktura bistveno nižja, kot smo je navajeni pri nas, tudi to predstavlja del nalog. "Kaj je lepšega kot nekoga naučiti pisati in brati, sam mislim, da je to ogromno," meni Rijavec. Težave predstavljajo tudi razlike v starosti vojakov, saj so pešmerge stari od 20 pa vse do 60 let.
Neprijetnim vprašanjem se skušajo izogniti
Na razmere med urjenji posredno vplivajo tudi okoliščine v regiji. Smrt Al Bagdadija, ki je leta 2014 ustanovitev kalifata Islamske države razglasil v Mosulu, le okoli 80 kilometrov od Erbila, so Kurdi pozdravili kot zelo pozitivno stvar, umik Američanov iz sosednje Sirije pa malo manj, pove slovenski poveljnik.
"Dobivamo različna vprašanja Kurdov, kako in zakaj se Američani umikajo in ali smo mi del te koalicije in zakaj smo jih zapustili, ko so najbolj potrebovali pomoč. Mi se odgovorom na ta vprašanja skušamo izogniti, saj zanje nismo najboljši naslov."
Načelnica generalštaba je ponosna na slovenski kontingent in meni, da imajo ustrezno zaščito in opremo tudi za delovanje na nevarnejših misijah.
"Tako kot opravljamo svoje naloge v tujini na mednarodnih misijah, opravljamo tudi operacijo doma, kar pomeni, da sodelujemo pri širšem varovanju državne meje. Seveda poleg teh operacij in misij moramo zagotavljati tudi ustrezne sile, odzivne sile, ki so v takojšnji pripravljenosti ali v stanju pripravljenosti. Glede na kadrovski trend, predvsem glede na pritok, ki ni tak, kot bi bilo zadostno za izvajanje nalog z rezervo in gradnjo zmogljivosti, bi si želela seveda, da bi se zanimanje za vojaški poklic pri državljanih spodbudilo z ustreznimi ukrepi," je dejala Ermenčeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje