Stipe Mesić je dodal še, da se ne želi obremenjevati z Joškom Jorasom niti z nekaterimi marginalističnimi nacionalističnimi skupinami v Sloveniji, saj imajo tudi Hrvati ljudi, ki ne razumejo splošnega problema. Mesić je še ocenil, da do rešitve ne bo prišlo pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, ki pa po njegovem mnenju ne bodo ovira za nadaljevanje pogovorov.

V zvezi s svojim govorom v začetku aprila, ko je Jorasa označil za čudaka, je dejal, da "če tistega človeka moti, da ga je imenoval čudak, bom povedal, da ni čudak". Dodal je, da je namenoma malce potenciral zadeve, da bi jih premaknili, saj takrat še ni bilo komisije.

Ivo Sanader pa je dejal, da želi verjeti, da bo komisija pripravila pravni okvir in da se bo vprašanje končno rešilo. Ob tem je Sanader spomnil, da slovenska stran poudarja načelo pravičnosti, ki pa mu hrvaška stran nasprotuje na podlagi desedanje prakse Meddržavnega sodišča v Haagu.

Jelinčič: V osnutku 22 spornih območij, ki ne bi smela biti sporna
Prvak SNS-a Jelinčič je srečanje komisije označil za fiasko za slovensko stran, čeprav ga ta skuša predstaviti kot zmago, je dejal. Jelinčič je dodal, da je slovenska delegacija predstavila osnutek sporazuma o predaji spora tretjemu, ki ga je pripravila za zaprto sejo odbora za zunanjo politiko DZ-ja. Slovenska javnost ne sme izvedeti, kaj je v dokumentu, lahko pa to izve hrvaška ekspertna skupina, kar je še huje, meni Jelinčič. Pri tem je opozoril na dejstvo, da je Hrvaška osnutek sporazuma pozdravila kot velik napredek v dogovarjanju obeh strani, kar je, meni, zelo slabo. Jelinčič je še dejal, da je v osnutku 22 spornih območij, ki za Slovenijo ne bi smela biti sporna, saj sam meni, da so znotraj Slovenije.

Zavod 25. junij: Na sodišču le o ozemlju, ki naj ga Slovenija prepusti Hrvaški
Zavod 25. junij meni, da skope informacije o sestanku potrjujejo nekaj skrb vzbujajočih dejstev. Komisija je namreč obravnavala tri pravno zavezujoče forume: Meddržavno sodišče v Haagu, "staro" arbitražno sodišče v Haagu in ad hoc arbitražo. Tako bi se odločalo le o ozemlju in morju, ki je bilo na dan osamosvojitve slovensko. V Zavodu 25. junij tako menijo, da zaradi vsebine slovenskih izhodišč ni vprašanje, ali bi Slovenija prek sodnega odločanja lahko obdržala svoje ozemlje in morje, pač pa samo še vprašanje, kako velik del svojega ozemlja in morja bi morala prepustiti Hrvaški.