Slavnostni govornik je bil soboški župan Aleksander Jevšek, kot častni gost pa je imel nagovor tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred slovesnostjo je v Črenšovcih položil venec k spomeniku Jožefa Klekla, v svojem nagovoru pa je zaradi aktualnosti poudaril predvsem pomembnost državnih meja kot osnovnega vprašanja državne suverenosti.

Spomnil je, da smo meje z Avstrijo in Madžarsko brez večjih težav rešili, medtem ko je bilo mejno vprašanje s Hrvaško bolj zapleteno. Ali so meje urejene ali ne pa vpliva tudi na dejstvo, kakšni bodo medsosedski odnosi, kar po Pahorjevih besedah v Prekmurju dobro vedo. Zato upa, da bo arbitražno sodišče do konca svoje delo opravilo nepristransko.

Po skoraj 1.000 letih z matičnim narodom
Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po več kot 900 letih znova postali del matičnega naroda, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Prav ta dan je prevladal pri odločitvi, kateri datum naj postane praznik, saj so se takrat Prekmurci zbrali na množičnem zborovanju v Beltincih.

Po omenjeni pogodbi je postala meja med Jugoslavijo in Madžarsko razvodnica med Muro in Rabo, tako da so porabski Slovenci ostali pod Madžarsko.

Ker so po sklepu vlade državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, so se prekmurske občine dogovorile, da vmes same pripravijo osrednjo slovesnost.