Predlog za izredni volilni kongres je dal predsednik SLS-a Marko Balažic, glavni odbor stranke pa ga je podprl na ponedeljkovi seji. SLS se na izredni kongres podaja "z namenom poenotenja stranke in krepitve njenega delovanja", so iz stranke sporočili v ponedeljek zvečer. "Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi okrepili enotnost ter začrtali jasno pot za prihodnost SLS-a ter na ta način okrepili stranko pred volitvami v državni zbor," so še navedli v skopem sporočilu za javnost.

Nekoč močni parlamentarni stranki, ki je v preteklosti sodelovala tudi v več vladah, je preboj v DZ nazadnje uspel leta 2011. Iz parlamenta je izpadla na volitvah leta 2014 in odtlej ni več prepričala zadostnega deleža volivcev, ki bi ji prinesel poslanska mesta. Na lanskih evropskih volitvah pa je SLS izgubil še poslanski sedež v Evropskem parlamentu, ki ga je več mandatov zasedal Franc Bogovič.

Stranko so tako v zadnjih mesecih pretresali notranji spori, ostre besede so padle tudi med predsednikom stranke in nosilcem strankine liste Petrom Gregorčičem, ki sicer ni član stranke, iz dela terena so se večkrat pojavile pobude za izredni volilni kongres. "Večkrat smo dejali, da nas tega ni strah. Naj ljudje povedo, kaj mislijo. Mislim, da lahko to potem tudi štejemo kot boljšo zavezo k temu, kar smo že nastavili – povezovanju političnih moči tudi na sredini," je dejal Balažic.

Ali se bo potegoval za vnovični mandat, Balažic še ne razkriva

Predsednik stranke zatrjuje, da se SLS kljub določenemu nezadovoljstvu med članstvom in nekaterim nesoglasjem na kongres podaja v dobri kondiciji. "Ta izredni kongres je tudi priložnost, da se ta nesoglasja dokončno umirijo, razčistijo in da tisti, ki bo predsednik, dobi polno legitimnost za vse svoje odločitve vnaprej. Da se ne ukvarja s tem, da bi se stvari rušile, ampak da se gradijo," je poudaril.

Sam še ne napoveduje, ali se bo podal po vnovični mandat za vodenje stranke, pričakuje pa, da se bo za to funkcijo potegovalo več kandidatov. "Že zdaj je krožilo več imen, to je popolnoma drugače kot v času mojega prevzema, ko tega interesa ni bilo," je dejal Balažic. Ocenjuje, da je tudi to znak, da zdajšnje vodstvo nekaj dela prav. Kot je dejal, je pogoj za kandidaturo članstvo v stranki.

Iz stranke je sicer v neformalnih pogovorih zaslediti tudi namigovanja, da se Balažic utegne odločiti za umik s čela SLS-a. Med mogočimi kandidati za vodenje stranke se je do zdaj med drugim omenjalo ljubljansko mestno svetnico in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje v tretji Janševi vladi Tino Bregant. Ta je za STA navedla, da je SLS močna stranka zaradi ljudi, ne zgolj posameznika, ki jo vodi. Člani stranke so po njenem mnenju jasno sporočili, da si želijo izredni kongres in tudi novo vodstvo. "S podporo strankarskih kolegov sem pripravljena delati v dobro stranke," pa je odgovorila na vprašanje, ali bi bila pripravljena kandidirati za vodenje stranke.

H kandidaturi pa naj bi del članstva nagovarjal tudi Suzano Laro Krause, a je ta v odzivu zatrdila, da je kandidatura ne zanima. Prav tako se za ta korak ne namerava odločiti dolgoletni član in nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič, ki sicer pravi, da dogajanje v stranki spremlja, prav tako podpira volilni kongres, a za zdaj favorita za nadaljnje vodenje stranke nima.

Člani glavnega odbora SLS-a so v ponedeljek razpravljali tudi o pred kratkim začetih pogovorih o možnostih sodelovanja med SLS-om in NSi-jem, pa tudi z drugimi sorodnimi strankami. Po Balažičevih besedah v stranki naklonjenost iskanju razvojne koalicije obstaja, prav tako tudi pripravljenost ljudi, da gredo po tej poti. Prepričan je, da tudi notranje dogajanje v stranki in izid volilnega kongresa na to ne bo vplival. Na kongresu bodo ob predsedniku stranke volili še tri podpredsednike, izvršilni in nadzorni odbor stranke ter predsednika in dva podpredsednika glavnega odbora stranke, je še pojasnil Balažic.