Ministrstvo za notranje zadeve ni zadovoljno z delom nadzornikov na smučiščih, kot mogoč vzrok pa omenja tudi kolizijo interesov, saj so po veljavnem zakonu nadzorniki na smučiščih zaposleni pri upravljavcih smučišč.

Nadzorniki od leta 2003 niso kaznovali kršiteljev
Nadzorniki smučišč so prekrškovni organi, kar pomeni, da lahko zaradi kršitev zakona izdajajo plačilne naloge. Prometni inšpektorat je ugotovil, da od leta 2003 niso izdali niti enega plačilnega naloga in da na podlagi posebnega pooblastila niso odvzeli niti ene smučarske vozovnice, medtem pa se število nezgod na smučiščih iz leta v leto povečuje.

Predlog spremembe zakona o varnosti na smučiščih, ki dopolnjuje zakon, sprejet leta 2002 in dopolnjen leta 2005, naj bi uvedel samostojne in neodvisne nadzornike, ki bi delovali preventivno in v skrajnem primeru represivno.

Osnovni ukrep - odvzem smučarske vozovnice
Izkušnje drugih evropskih držav kažejo, da je najučinkovitejši ukrep za zagotovitev varnosti uporabnikov smučišč odvzem smučarske vozovnice, v skrajnih primerih pa globa. Za najnevarnejše kršilce pa bi nadzorniki predlagali prekrškovnim organom uvedbo postopka o prekršku.

Predlagatelji sprememb zakona, ki je v drugi obravnavi v DZ-ju, ugotavljajo, da so slovenska smučišča kratka in ozka, "zaradi novih oblik smučanja z novimi tehnikami in vrhunskimi materiali, ki omogočajo velike hitrosti", pa je treba zagotoviti višjo stopnjo varnosti.

Upravljalci morajo ravnati v skladu s prepustnostjo smučišč
Za varnost na smučiščih skrbijo tudi upravljalci, ki morajo spremljati prepustnost smučarskih prog in ustaviti prodajo smučarskih kart, ko je smučarjev preveč, sicer lahko odgovarjajo tudi kazensko. Zato predlagatelj uvaja standard "prepustnosti smučišč", ki pomeni zmogljivost smučišča in mora biti usklajen z zmogljivostjo žičniških naprav.

Med vzroki za nezgodo je največ padcev, sledijo trki z drugimi smučarji in objekti.

Aleksandra K. Kovač