Brezplačnik z naklado 350.000 izvodov gre po neuradnih informacijah v stečaj. Ali bo sobotno jutro, ko naj bi izšla naslednja številka res dan-D za časopis, smo poskušali preveriti pri odgovornem uredniku Mihi Štamcarju. Vprašali smo ga, če gre družba res v stečaj ter ali so res za distribucijo Pošti Slovenije dolžni 150.000 evrov. Štamcar je odgovoril:

"Za vsa vprašanja o delovanju podjetja so odgovorni lastniki podjetja. Poskušajte se torej povezati s Klausom Brunnerjem iz graškega Leykam Median." Na vprašanje, če kot odgovorni urednik vendarle lahko pove, ali pripravlja naslednjo številko časopisa, je odgovoril: "Na vprašanje, ki je bilo relavantno za vaš medij in se tiče mene, sem odgovoril, vse ostalo povprašajte gospoda Klausa Brunnerja, oziroma pokličite Leykam Median. Pravzaprav slutim, da ste z njim že govoril in res me zanima, kaj vam je povedal."

Obtožbe glede uredniške politike o favoriziranju stranke Zares je odločno zavrnil: "V času mojega urejanja katerega koli časopisa ali spletnega medija nisem favoriziral nobene politične stranke in tako bo tudi v bodoče." Za vse nadaljnje odgovore nas je napotil na Leykam Medien. Tam jih nismo prejeli.

Lastniki nedosegljivi
Dobro jutro je, poleg v 90. letih izhajajočega Predsednika, drugi slovenski brezplačnik, saj je izhajal že od leta 2002. Ob zatonu izdajatelja, podjetja Regionalni mediji, se tako porajajo različna vprašanja ter navedbe, ki smo jih skušali preveriti tudi pri direktorju Regionalnih medijev Alešu Knepu, pa tudi Klausu Brunnerju, predstavniku lastnika Regionalnih medijev. Brunner je predsednik uprave avstrijskega Leykam Medien.

Kaj bo z dolgom do Pošte Slovenije?
Po pisanu medijev je družba - podobno kot druga dva razvpita brezplačnika Ekspres ter Slovenski tednik - Pošti Slovenije za distribucijo dolžna več kot 150.000 evrov. Na Pošti vsebine poslovnih odnosov s pogodbenimi partnerji ne želijo razkrivati. Pojasnili pa so, da Pošta v primeru zapadlih dolgov ali neplačanih terjatev začne insolvenčni postopek za poplačilo terjatev v največji mogoči meri.

Če bo Pošta ravnala podobno, kot je ravnala v primeru brezplačnika Slovenski tednik, bo izterjava tega dolga vprašljiva. Kot je na zaslišanju pred komisijo DZ-ja pojasnil prokurist Pošte Matjaž Andric, je v času izhajanja Slovenskega tednika takratno poslovodstvo in vodstvo pošte večkrat opozoril na neplačevanje obveznosti ter predlagal različne načine za zagotovitev poplačila, a večinoma niso bili izvedeni. "Tem dolgovom bi se Pošta lahko izognila," je takrat zatrdil Andric. Kako bo državna Pošta ravnala v primeru brezplačnika Dobro jutro?