Ministrstvo za šolstvo je pred kratkim predstavilo evalvacijsko študijo o kakovosti učbenikov (Učbenik kot dejavnik uspešnosti kurikularne prenove), ki so jo pred tremi leti izvedli na Pedagoškem inštitutu. V tej raziskavi so vzeli pod drobnogled šest učbenikov biologije in šest učbenikov zemljepisa. Analizirali so lastnosti besedila, organizacijo spoznavnih vsebin, grafično podobo in didaktični aparat. Avtorji raziskave so ugotovili, da učbeniki med drugim uporabljajo preveč pojmov, ki so za učence nerazumljivi in nejasni. Prav tako so ugotovili, da je vsebina učbenikov neusklajena.

Raziskava: Boljši učbenik, boljši uspeh
Ministrstvo je prav tako predstavilo pred kratkim končano aplikativno raziskavo "Optimalizacija spoznavne (učne) vsebine didaktičnega besedila" , ki sta jo skupaj izvedli ISH - Fakulteta za podiplomski humanistični študij in Pedagoški inštitut. V tej raziskavi je bil izveden eksperiment na vzorcu 240 učencev 9. razreda; vsak učenec je bil hkrati član eksperimentalne in kontrolne skupine. Učenci brali izvirne in revidirane odlomke. Rezultate branja (s poudarkom na razumevanju) so merili s preizkusom znanja, ki ima ustrezne (preverjene) merske karakteristike.

Revidirali (izboljševali) so štiri besedilne odlomke iz potrjenih učbenikov geografije (9. razred, geografija Slovenije); obseg vsakega odlomka: približno 300 besed. Kolikšno povečanje razumevanja so dosegli z izboljšanjem razlagalnih besedil: Skupina učencev z ocenama 2 in 3 iz geografije, ki je brala izboljšane odlomke, je na preizkusu znanja dosegla približno enake rezultate kot skupina učencev z oceno 5 iz geografije, ki pa je brala neizboljšane odlomke iz potrjenih učbenikov.

Kovač: Razmisliti o sistemu potrjevanja učbenikov
MMC je za mnenje o raziskavi in predlogih za izboljšavo povprašal Miho Kovača, profesorja na Filozofski fakulteti in raziskovalca na področju kakovosti učbenikov. Kovač meni, da so rezultati obeh raziskav sami po sebi korektni in kot taki zelo dobrodošli za založnike, saj jim bodo zagotovo pomagali opraviti dodatne razmisleke za izboljševanje kakovosti učbenikov. Zato bi bilo po njegovem tudi smiselno, da se tako raziskovanje izvede na večjem vzorcu učencev in učbenikov, ter da bi pri tem upoštevali še tržni delež analiziranih učbenikov in njihov širši jezikovni kontekst.

Učbenike potrjuje komisija za učbenike pri Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, zato se poraja več vprašanj: Je to potrjevanje ustrezno? Se pri potrjevanju učbenikov dovolj upošteva načelo metodično-didaktične ustreznosti učbenikov? Kovač meni, da dejstvo, da je komisija potrdila tudi učbenike, za katere sta raziskavi ugotovili pomanjkljivosti, postavlja potrebo po ponovnem razmisleku o kakovosti sistemske rešitve njihovega potrjevanja. Tega, kot pravi Kovač, večina starih članic EU-ja ne pozna in je v podobni obliki, kot ga imamo mi, značilna predvsem za Avstrijo in nekdanje socialistične države.

Imajo učitelji preveč proste roke?
V sistemu, kot velja, ima učitelj svobodno izbiro, kateri učbenik bo uporabljal. Se Kovaču zdi to ustrezno? Imajo učitelji po njegovem preveč proste roke pri izbiri? "Če bi država potrjevala le en učbenik za posamezen predmet, bi se ekipa, ki bi v pogojih konkurenčnega trga napisala najboljši učbenik, morda sploh ne odločila za pisanje učbenika, ker že a priori ne bi verjela, da jo komisija zaradi – recimo temu tako - takih ali drugačnih preferenc svojih članov ne bo izbrala," odgovarja Kovač.

"Poleg tega pa je malce smelo pričakovanje, da bo nekaj posameznikov, četudi vrhunskih strokovnjakov v strokovnem svetu, znalo izbrati učbenike ustrezneje kot večina učiteljev. Vedeti je treba, da imajo učitelji v učnih načrtih postavljene cilje in standarde znanja, pot in vsebino do njih pa izbirajo sami. V tem smislu imajo strokovno avtonomijo. Če jim torej ne zaupamo pri izbiri učbenikov, jih na ravni logike vodimo v čas, ko jim je bila natančno predpisana vsebina in metode, po katerih so poučevali," opozarja.

V zadnjih letih se je v Sloveniji povečalo število učbenikov. Za en predmet je tako na izbiro več različnih učbenikov. Je to ustrezno? Bi morala veljati večja selekcija pri potrjevanju učbenikov? Je kakovost učbenikov slabša na račun količine? Po Kovačevih besedah je v večini evropskih držav konkurenca med učbeniki še večja kot pri nas, pa se tam to nikomur ne zdi sporno. Še več, evropske države, ki na raziskavah PISA in TIMMS dosegajo najboljše rezultate, imajo povsem odprt učbeniški trg, je dodal.

So učbeniki "zlata jama" za založnike?
Na vprašanje, ali ni pri izdajanju učbenikov v ozadju velik interes založb, za katere je založništvo učbenikov "zlata jama", oz. ali so interesi založb pred kakovostjo učbenikov, je Kovač odgovoril, da bi sam vsakomur, ki bi se v zdajšnjih razmerah podajal na trg učbenikov, to odločno odsvetoval, saj so finančna tveganja na tem področju v zadnjih letih izjemna, za povrh pa so založniki vedno grešni kozli za vse, kar je v našem sistemu oskrbe z učbeniki slabega.

"Sicer pa načeloma velja, da je v interesu založbe narediti čim bolj kakovosten učbenik, ker bo le tak na trgu preživel dolgo časa brez dodatnih stroškov in tako najučinkoviteje povrnil denar, ki ga je založba vložila v njegov razvoj. Zato je temeljni in dolgoročni interes založbe izdati kakovosten učbenik in to nenazadnje dokazujejo tudi države z najbolj razvitimi učbeniškimi trgi in najboljšimi izobraževalnimi rezultati. Težave pa se začnejo, če država pogosto spreminja pravila na učbeniškem trgu, kot se to dogaja pri nas, saj s tem prisili založnike, da začnejo razmišljati izrazito kratkoročno, zaradi česar potem trpi kakovost," je prepričan.

Ali bi lahko ministrstvo za šolstvo naredilo več na področju kakovosti učbenikov? Kovač o tem dvomi: "V to, da lahko ministrstvo neposredno naredi kaj za kakovost učbenikov, verjamejo predvsem v avtoritarnih družbenih ureditvah. Na kakovost učbenikov pa seveda še kako vplivajo kakovost izobraževalnega sistema, trg in civilna družba. Treba jim je le pustiti, da zadihajo s polnimi pljuči. Tisto, kar bi ministrstvo moralo narediti, pa je, da sprejme logiko, da so brezplačni učbeniki in delovni zvezki sestavni del brezplačnega šolanja, da na učbeniškem trgu vzpostavi jasna in stabilna pravila ter da, kot že rečeno, financira raziskave, ki založnikom olajšujejo razmisleke o pomanjkljivostih vsebinske kakovosti učbenikov."