Telesno kaznovanje otrok je z zakonom prepovedano v nekaterih evropskih državah; kot prva država je tak zakon sprejela Švedska že pred tridesetimi leti, je za TV Slovenija poročala Suzana Kozel.

Različni pogledi
A vsi se ne strinjajo s tem, da otroka nikoli ni dovoljeno telesno kaznovati. Vesna Godina, socialna in kulturna antropologinja, je prepričana, da bi morala biti blaga telesna kazen - kot, denimo, "trije udarci po zadnjici" - dovoljena v treh primerih: ko otrok ogroža sebe, ko poskuša poškodovati druge in kadar druga oblika kazni ne zaleže.

Če dveletni otrok na primer želi prijeti lonec z vrelo vodo, ga po besedah Godine ni mogoče ustaviti z besedami, saj jih še ne razume. "In v takem z udarcem po riti preprečite poškodbo." Toda družinska terapevtka Andreja Pojanec pravi, da obstaja še en način: "Otroka moraš umakniti, ampak na normalen, nežen način."

"Gre za priporočilo"
In telesno kaznovanje otrok je po novem družinskem zakoniku, ki bi sicer začel veljati čez leto dni, prepovedano. "Gre za priporočilo, na kakšen način država vidi odnos družine, staršev do otrok, in ne samo staršev, ampak tudi vseh drugih oseb, ki skrbijo za otroka," pojasnjuje Anja Kopač Mrak, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Sankcij za kršitelje ni predvidenih, saj je maltretiranje otrok, povzročanje telesnih poškodb kot kaznivo dejanje zapisano že v kazenskem zakoniku, sprejet je tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini. "Družinski zakonik je to storil na načelni ravni," dodaja Kopač Mrakova.