V Odmevih sta se glede pogovorov o minimalni plači, ki so stekla na Ekonomsko-socialnem svetu, soočila Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije.

Lidija Jerkič je dejala, da se letošnja pogajanja o minimalni plači začenjajo zgodaj, saj so se v preteklih letih začenjala v januarju, in ne pred koncem starega leta. Končna odločitev o višini minimalne plače mora biti sicer sprejeta do konca januarja, o njej pa na koncu odloči minister za delo. Luka Mesec je napovedal, da bo minimalna plača v letu 2023 znašala vsaj 850 evrov neto.

Sindikati imajo še višja pričakovanja. "Ob upoštevanju zakonskih meril je izračunani znesek približno 877 evrov neto," je dejala Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To bi v primerjavi z veljavno višino pomenilo 15-odstotni dvig, ki pa se ji ne zdi prevelik in tudi ne preveč ambiciozen.

"Tokrat pogajanja začenjamo prej, ker so bili minimalni življenjski stroški odmerjeni na novo in so osnova za odmero minimalne plače. 9,2 odstotka v primerjavi s preteklim letom je razmeroma veliko. Odstotek kaže na to, kako se življenjski stroški, s katerimi se povprečen državljan sooča, dvigajo." Januarja pa bo izračun minimalnih življenjskih stroškov treba uskladiti tudi z inflacijo. "Prvi izračuni kažejo, da je ta dvig blizu 15 odstotkov," je v Odmevih pojasnila Jerkič.

Ob tem je dodala, da gre pri dvigu minimalne plače za zakonsko normo, zato je izračun jasen in ni predmet pogajanj. Izračun po njenih besedah trenutno kaže na 877 evrov neto ob nepoznavanju januarske inflacije. "Zakon omogoča tudi dodatne dvige, ki so lahko predmet pogajanj, v katerih se upoštevajo produktivnost, stanje na trgu dela, stroški, ki se izrecno višajo itd."

Delodajalci imajo nekaj pomislekov. "Vsekakor se je treba dogovoriti o dvigu minimalne plače," je soglašal Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije, a zanikal, da bi govorili o 15-odstotnem dvigu, in opozoril, da je Slovenija država z eno najvišjih minimalnih plač v Evropi.

Za Odmeve je dejal, da so se z višino minimalne plače ministrstva za delo prvič seznanili danes. "Prej smo bili obveščeni prek medijev, zaradi česar smo bili precej nezadovoljni. Na ESS-ju so danes pogovori potekali v pravo smer. Zavedamo se, da sta inflacija in povečanje življenjskih stroškov nekaj, kar moramo rešiti skupaj, in da bo dvig večji, kot je bil v preteklem letu. O višini minimalne plače pa se ne bi pogovarjal javno, saj menim, da mora biti to stvar bilateralnega dogovora." Trobiš zato ni želel podati številke, ki bi bila za delodajalce sprejemljiva. Dodal je, da je treba pogledati, koliko 877 evrov neto plače predstavlja bruto zneska, ki ga izplača delodajalec. "Ugotovili smo, da pridemo z izplačilom malice, prevoza in drugimi stroški na okoli 1870 evrov, kar je precej visoka številka," je dejal Trobiš.

Jerkič je dejala, da gre pri omenjenem bruto izračunu za "pogajalsko skrajnost", saj je mogoča le pri delavcu z 20 leti delovne dobe in dodatkom za nadurno delo. "Realni zneski minimalne plače za povprečnega državljana znašajo trenutno 1075 evrov izplačila in v skrajni fazi okoli 1400 evrov, pri čemer govorimo o bruto bruto zneskih," je dejala Jerkič.

Usklajevanje v enem ali dveh korakih?

Trobiš je izpostavil tudi, da delodajalci podpirajo izhodišče, da se minimalna plača usklajuje enkrat letno. "Presenečeni smo bili nad izjavami v medijih meseca oktobra, ko je vlada napovedovala, da bi se dvig zgodil že 1. novembra, drugi korak pa naj bi bil v januarju. S tem nismo bili seznanjeni."

Jerkič je odvrnila, da zakon predvideva usklajevanje minimalne plače v dveh korakih. "Najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški in nato eskalacija v mesecu januarju. Ali bo do tega prišlo že novembra ali decembra, bo jasno prihodnji teden, ko bo svežnju minimalne plače pridružen sveženj pomoči gospodarstvu, v obliki sheme subvencioniranja delovnega časa in čakanja na delo." Jerkič je dodala, da država ves čas sprejema tudi ukrepe v pomoč gospodarstvu zato, da bi zaposleni kljub krizi prejeli pravično plačilo. "Ne spomnim se, da bi bila minimalna plača kadar koli usklajena s socialnimi partnerji, čeprav bom zelo vesela, če do tega pride. A na koncu je to odgovornost ministra za delo."

Trobiš je današnje srečanje na ESS-ju označil za dobro, saj so se z ministrom za delo dogovorili, da bodo na to temo znova razpravljali prihodnji teden. Pred tem pa bodo preučili gradiva in druge ukrepe, namenjene pomoči gospodarstvu.

Nov izračun življenjskih stroškov

Potem ko so na Inštitutu za ekonomska raziskovanja prvič po letu 2017 izračunali novo višino minimalnih življenjskih stroškov, je vlada konec oktobra sprejela pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače. Predlaga, da se že novembra uskladi z novo višino minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije.

Prvo razpravo o tem predlogu so socialni partnerji opravili na današnji seji ESS-ja, in kot so po seji zatrjevali predstavniki tako sindikatov kot delodajalcev in tudi vlade, je bila razprava poglobljena in strpna. "Nobena stran ni grozila z odhodom iz ESS-ja, pač pa smo se pogovarjali o tem, kako zakonsko uskladiti minimalno plačo, da bo v interesu tako podjetij kot zaposlenih," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Stališče vlade do tega vprašanja je po njegovih besedah jasno. "Slediti je treba zakonskima določbama, da mora biti minimalna plača za najmanj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov in da se mora usklajevati z inflacijo," je dejal. Če to seštejemo, je jasno, da bo v letu 2023 znašala vsaj 850 evrov neto, je povzel.

Prihodnji teden se bodo med drugim pogovarjali tudi o tem, da bi zvišanje minimalne plače izvedli le enkrat, pri tem pa upoštevali tako uskladitev z novo višino minimalnih življenjskih stroškov kot tudi z inflacijo. "Treba je upoštevati oba dviga, lahko pa se pogovarjamo o tem, da se izvede enoten dvig v januarju," je povedal Mesec.

Sorodna novica Soglasna podpora uskladitvi pokojnin: Upokojenci bodo novembra in decembra prejeli 4,5 odstotka več

Poleg tega bo prihodnji petek na dnevnem redu tudi predlog sheme subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ki jo pripravlja vlada in bo podjetjem po Meščevih besedah pomagala preživeti zimo. Trobiš pa je dodal, da je ta ukrep za gospodarstvo zelo pomemben, saj bo v primeru recesije, ki se zdi neizogibna, potrebovalo fleksibilen model.

Danes so obravnavali tudi vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, ki predvideva 4,5-odstotno uskladitev pokojnin v novembru in decembru, za prav toliko pa omejuje tudi dvig oskrbnin v domovih za starejše.

"Ne gre za izredno uskladitev pokojnin," je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, a predlog zakona vseeno pozdravila. Upokojenci bodo izplačila deležni že letos, je bila zadovoljna in dodala, da bo na začetku leta 2023 sledila redna uskladitev pokojnin.

Dejan Židan z ministrstva za gospodarstvo je na seji predstavil predlog novele zakona o trgovini, s katero bi izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavili kot trajne. Brez sprememb zakona o trgovini se bo ukrep konec tega leta iztekel, je povedal in zagotovil, da dodatnih izjem ne bo.

Socialni partnerji so se seznanili še s poročilom Inšpektorata RS za delo v lanskem letu, pri čemer so med drugim izvedeli, da na inšpektoratu načrtujejo približno 20 novih zaposlitev, večinoma inšpektorjev.

Načrt ministrstva v dveh korakih

Ministrstvo za delo želi v prvem koraku že novembra uskladiti minimalno plačo z novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov, in sicer za 5,49 odstotka, na 1133,37 evra bruto oz. 803,80 evra neto. V drugem koraku januarja pa namerava ta znesek uskladiti še z decembrsko medletno inflacijo. "V zadnjih petih letih so nas kljub spremenjeni zakonodaji v rasti minimalne plače prehitele skorajda vse novejše države članice EU-ja. Nemčija bo v letošnjem letu minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka," svoj predlog zagovarjajo na ministrstvu.

Sindikati vladni načrt podpirajo, delodajalci pa so proti, saj da takšno predčasno zvišanje ni predvideno v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je novembrsko zvišanje mogoče le, če celotno breme višjih stroškov dela pokrije država. V nasprotnem primeru pozivajo, da naj se uskladitev izvede v januarju 2023, "pri čemer se upošteva to, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin".