Za predsednika vrhovnega sodišča lahko kandidirajo vrhovni sodniki, vendar z dvema omejitvama. Pred koncem 6-letnega mandata ne smejo dopolniti 70 let. Položaj vrhovnega sodnika pa morajo imeti najmanj 3 leta. Vrhovno sodišče sicer v letnem poročilu za lani opozarja na "staranje" sodstva. Število sodnikov, starejših od 60 let, je lani prvič preseglo število sodnikov mlajših od 40 let.

S kakšnimi razmerami v sodstvu se bo spoprijel novi predsednik vrhovnega sodišča? Nekaj podatkov iz letnega poročila za lani. Sodišča obvladujejo zadeve, saj rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Splošni pričakovani čas za rešitev zadeve je slabe tri mesece.

Število sodnikov se še naprej zmanjšuje. Ob koncu leta 2015 jih je bilo 913 oziroma 26 manj kot eno leto prej. Cilj do leta 2020 je še 43 sodnikov manj. Sodno osebje dobiva vse pomembnejšo vlogo. Sodniški pomočniki in strokovni sodelavci sprejemajo tudi nekatere odločitve.

Večje zanimanje za sodniški poklic
Zanimanje za vstop v sodniško funkcijo se vnovič povečuje. Lani je bilo razpisanih 22 sodniških mest, na vsakega se je prijavilo povprečno skoraj 8 kandidatov. Izbranih oziroma imenovanih je bilo 17 sodnikov, od tega samo 6 na novo. Zaradi upočasnjenega vstopanja novih mladih sodnikov pa postaja problem generacijska vrzel.

Velik problem je tudi neenakomerna obremenitev sodišč in sodnikov, kar bi lahko odpravili s prenovo mreže sodišč. To med drugim pomeni krčenje. Nekatera manjša sodišča bi odpravili.

Pomemben kazalnik kakovosti sodniškega dela so potrjene, spremenjene ali razveljavljene sodbe. Vrhovno sodišče je lani odločalo o 678 zadevah. Potrjenih je bilo kar 75 odstotkov. Med nepotrjenimi sodbami je bila večina razveljavljenih, skoraj 70 odstotkov, druge so bile spremenjene.

Pred evropskim sodiščem za človekove pravice se je lani znašlo 212 pritožb zoper Slovenijo. Obsojena je bila v 13 primerih. Od tega v šestih primerih zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, v treh primerih pa zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja.