Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član državnega sveta in Komisije za državno ureditev DS-ja v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko je aprila 2019 sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej o zadevi, ki se je nanašala tudi na njega samega.

Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK-ju zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe 37. člena zakona. Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.

"Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi," so sporočili iz KPK-ja.

Po navedbah KPK-ja bi se moral Kangler okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. V skladu z določbami zakona bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika (tj. predsednika DS-ja), prenehati delati v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.

KPK: Sodišče jasno zapisalo, da razprava vpliva na odločanje

Upravno sodišče je v sodbi, izdani oktobra 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, so zapisali na KPK-ju. Sodišče je tako pritrdilo stališču KPK-ja, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne le iz glasovanja, ampak tudi iz razprave.

Sorodna novica KPK Kanglerju očita nasprotje interesov; Kangler opozarja na poseg v ustavne pravice

Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je državni svet, "zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje".

Na KPK-ju so ob tem poudarili, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov prvi pogoj za uspešno preprečevanje korupcije. "Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni," so zapisali.

Kangler meni, da mu je kršena ustavna pravica

Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je povedal le resnico. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK-ja kršena," je dodal.

Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker "nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK-ju". Zadeva je tako zanj končana.