Gre za prvi primer, ko so "res začutili, da nekdo zlorablja dostop do informacij javnega značaja zato, da nagaja državnemu organu", je pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Prosilec se je namreč pritožil zoper odločbo inšpektorata za promet, energetiko in prostor, ki je zavrnil njegovo zahtevo, ker naj bi zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
Informacijski pooblaščenec je nato ugotovil, da je bila pritožba prosilca neutemeljena, saj njegov namen ni bil le dostopati do informacij, da bi lahko nadziral delo organa, temveč je z načinom vlaganja zahtev organ čezmerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo.

Zoper odločbo informacijskega pooblaščenca je prosilec sprožil upravni spor, upravno sodišče pa je v sodbi v celoti sledilo argumentom informacijskega pooblaščenca. Pirc Musarjeva je sicer pozdravila odločitev sodišča, a je hkrati opozorila, da je takšna omejitev te pravice dopustna le v izjemnih primerih.

Zakon meje ne določa
V zakonu sicer ni izrecno zapisano, kdaj gre za zlorabo določene pravice, a so se na uradu vseeno odločili, da je nekje vendarle treba postaviti mejo. Pri dostopu do informacij javnega značaja je to po besedah Pirc Musarjeve še posebej problematično, saj se posameznika ne sme vprašati, zakaj določeno informacijo potrebuje.

"V tem primeru pa je gospod na koncu dajal skoraj 10 zahtev na dan, bil je tudi zelo žaljiv v svojih vlogah ... Tukaj se nam je pa vendarle po 10 letih zdelo, da je treba postaviti mejo, in smo jo in smo tudi uspeli," je še dejala informacijska pooblaščenka.