Sodniki vztrajno opozarjajo, da njihove plače v povprečju za od osem do devet razredov zaostajajo za primerljivimi plačami v drugih dveh vejah oblasti. Mariborski višji sodnik Igor Strnad je prepričan, da je stanje neustavno, in ob tem opozarja, da je pravica do materialno neodvisnega sodnika pravica vsakega posameznika. "To pomeni, da se ta pravica v Republiki Sloveniji že več let množično in dnevno krši," je dejal za Radio Slovenija.

Vlada ne razume, da imajo sodniki in samo sodniki posebno mesto v družbeni ureditvi in da je dostojna plača sodnika bistven in nenadomestljiv pogoj za delovanje države, ki se razglaša za demokratično, dodaja podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart. "Smo veja oblasti, ki nadzoruje druge veje oblasti, zato ne bi bilo prav, da bi sedeli za isto pogajalsko mizo z vsemi javnimi uslužbenci, funkcionarji drugih vej oblasti in podobno," meni Ekart.

Sodniki takoj pričakujejo dvig za vsaj tri plačne razrede. Igor Strnad ponuja tudi alternativno rešitev: "Da se nam vrne vsaj dodatek, ki ga lahko poimenujemo kakor koli. Včasih smo imeli sodniki dodatek za nezdružljivost, ki smo ga izgubili."

V pričakovanju odločitve ustavnega sodišča

Ob tem je Strnad sicer sprožil tudi ustavno pritožbo, ob kateri napoveduje, da bo ustavno sodišče zagotovo ugotovilo neustavnost. "In bo na ta način najverjetneje, upamo, z nekim kratkim rokom prisililo delodajalce, da se bodo lotili plačne reforme morda prej, kot jo načrtujejo," je dodal.

O vsem tem bodo govorili na izrednem občnem zboru sodniškega društva v torek. Udeležbo je napovedal tudi premier Robert Golob. Sodnikom naj bi predstavil reformo pravosodja. Kaj bo vsebovala, se še ne ve. V postopku so že spremembe ustave glede imenovanja sodnikov, pripravljene naj bi bile spremembe zakonov glede imenovanja vrhovnih sodnikov.