Sodniki se za primerno plačilo ne zavzemajo le s stavko, temveč tudi po pravni poti. To vprašanje bo obravnavalo ustavno sodišče.
Kot je pojasnila predsednica sodniškega društva , je upravno sodišče odločanje pri obravnavi tožb sodnikov proti uvrstitvi v plačne razrede prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot je znano, so sodniki na upravno sodišče naslovili čez 300 tožb zoper odločbo sodnega sveta o uvrstitvi v plačne razrede po reformi sistema plač v javnem sektorju.
Tovrsten boj sodnikov podpira tudi Šturm
Zahteva za presojo ocene ustavnosti tako zakona o sistemu plač v javnem sektorju in tudi četrtega odstavka 44. člena zakona o sodniški službi, ki prepušča ureditev sodniških plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, je po besedah Roblekove obsežna. "Tu je šlo po mnenju sodnikov za hud premik in nedopustnost posega v neodvisnost sodstva že v tem delu, ker je sodstvo kot tretja veja oblasti imelo vse sistematično urejeno v enem zakonu, zdaj se pa to deli na zakon o sodniški službi in zakon o sistemu plač v javnem sektorju," poudarja.
Vabljeni k branju:
- Jutri stavka sodnikov
- MMC-jev intervju z Janjo Roblek
Tovrsten boj sodnikov za boljše plače podpira tudi pravosodni minister Lovro Šturm, ki stavke ne podpira, saj po njegovem mnenju nikakor ne more pripomoči k ugledu slovenskega sodstva v očeh javnosti.
Testen proti stavki, a za boljše plače sodnikov
S stavko se ne strinja tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. "Moja stališča do stavke so znana in nespremenjena. Javno sem jih izražal z namenom, da bi sodnike prepričal, naj ne stavkajo. Ko se je izkazalo, da s tem nisem uspel, s svojim nadaljnjim javnim komentiranjem stavke ne želim ustvarjati vtisa, da hočem kakor koli vplivati na potek stavke oziroma njen izid," je zatrdil.
Sodniške zahteve Testen podpira v dveh točkah. Strinja se, da je plačni položaj sodnikov neprimeren v primerjavi s plačnim položajem nosilcev oblasti v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Prav tako pa je po njegovem mnenju upravičena zahteva sodnikov, da se znižanje dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka upošteva šele od uveljavitve novega plačnega sistema, in ne pred 1. januarjem letos. Kot ustrezno pot za dosego sodniških ciljev je Testen izpostavil nov ustavni spor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje