DZ je s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih – zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

Eden od temeljnih ciljev interventnega zakona je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.

Višja stopnja tveganja bi pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom in krizno stanje v sektorju električne energije oziroma bo prihajalo do prvih redukcij, za normalizacijo razmer pa bo treba izkoristiti vse zmogljivosti za proizvodnjo elektrike in toplote.

Vladi zakon prinaša pristojnost, da lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naloži izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo. V najhujših kriznih razmerah bi upravljanje in usklajevanje posameznih delov sistema dobil sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles.

V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn in naprav za soproizvodnjo toplote ter elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz omenjenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij.

Med drugim bo vlada z njim dobila podlago, da bo lahko z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah in predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Poroštva nekaterim energetskim podjetjem

DZ je s 63 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, po katerem bo država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina zunaj EU-ja. Poroštva so namenjena za družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija z vertikalno povezano družbo Gen-I in Geoplin.

Ta podjetja bodo upravičena do poroštva države v vrednosti 80 odstotkov obveznosti od najetih posojil, in sicer HSE do skupne vrednosti 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in Gen-I do skupne vrednosti 400 milijonov evrov ter Geoplin do skupne vrednosti 400 milijonov evrov.

Vlada je zakon predlagala, da bi tem podjetjem, ki so trije stebri slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema, zagotovila zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, ki se pojavljajo v energetski krizi. Z rastjo cen energentov se namreč zvišuje tudi zahtevano denarno kritje, ki ga družbe potrebujejo za izvajanje borznih poslov. Družbe za kritja potrebujejo vedno več sredstev, saj se višina teh kritij zvišuje sorazmerno s cenami energentov. Geoplin bo lahko s poroštvom najel sredstva za nakup zemeljskega plina zunaj EU-ja, razen iz Rusije.

Zakon določa, da ta podjetja v času od sklenitve poroštvene pogodbe do prenehanja pravice upnika do unovčitve poroštva oziroma v primeru unovčitve poroštva do poplačila regresnega zahtevka ne bodo smela izplačati dobička, kupovati lastnih delnic oz. deležev ter izplačati nagrad poslovodstvu.

Spremembe na trgu plina

Poslanci so s 83 glasovi za in nobenim proti podprli vladni predlog novele zakona o oskrbi s plini. Novela po pojasnilih infrastrukturnega ministra Bojana Kumra ureja stanje na trgu s plini, ki se je pojavilo zaradi zaostrenih energetskih razmer po celotni Evropi in širše.

Novela dopolnjuje pojme z dopolnitvijo gospodinjskega odjemalca. Določa tudi odjemalca osnovne oskrbe, kjer poleg gospodinjskega in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva oz. skupnega gospodinjskega odjemalca. S tem odgovarja na težave, ko so bili v pretekli zimi ti odjemalci uvrščeni med poslovne in so tako plačevali bistveno višje cene ogrevanja.

Za prostovoljno izbiro odjemalca je ob tem kot obvezna ponudba pri vseh dobaviteljih uvedena osnovna oskrba za tiste, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja plina. Ceno plina za osnovno oskrbo bi dobavitelj določil glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe in ne bi smela presegati mejne povprečne nakupne cene plina na izravnalnem trgu.

Za primer, da dobavitelj zaradi zaostrenih pogojev poslovanja preneha poslovati, predlog prinaša institut nadomestne oskrbe s plinom kot začasno storitev oskrbe odjemalcev za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce, dokler ti ne pridobijo novega dobavitelja. Cena nadomestne oskrbe s plinom bi bila omejena.

Koalicija je z dopolnilom v noveli zakona razširila tudi definicijo zaščitenih odjemalcev na skupne gospodinjske odjemalce, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, tako da bodo ti po novem tudi deležni in upravičeni do nadomestne in osnovne oskrbe po tem zakonu.

Zakon prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema, namenjenega izmenjavi podatkov na trgu s plinom med družbo Plinovodi kot sistemskim operaterjem in dobavitelji plina.