Na sodišču se zavedamo, da se številnim komentarjem in vrednostnim ocenam – tako strokovne kot tudi druge javnosti – seveda ni mogoče izogniti, vendar pa bi ob tem želeli opozoriti, da je sodnikova neodvisnost najpomembnejši steber pravne države, saj omogoča opravljanje sodniške funkcije v skladu z ustavo in zakoni ter sojenje po svoji vesti in nepristransko.
Na samem začetku procesa v zadevi Patria na okrajnem sodišču je bilo najbrž jasno, da se bo ena stran, tožilstvo ali obramba, pritožila na razsodbo in da bo na dokončni sodni epilog treba počakati precej časa.
Sodba v pisni obliki šele po sodnih počitnicah
V sredo obsojeni predsednik SDS-a Janez Janša, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič lahko sodbo zaradi zahtevnosti primera v pisni obliki pričakujejo šele po sodnih počitnicah, ki se končajo sredi avgusta. Svojo pritožbo pa bodo morali nasloviti na okrajno sodišče v Ljubljani, kjer so bili tudi obsojeni. Če je pritožba pravočasna in dovoljena, sodišče pozove nasprotno stran, naj poda odgovor na pritožbo.
Pritožbo in odgovor z vsemi spisi nato sodišče prve stopnje predloži drugostopenjskemu sodišču, kjer se spis dodeli sodniku poročevalcu. Sodišče o prejeti zadevi odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
Višje sodišče lahko potrdi ali zavrne sodbo
Višje sodišče lahko pritožbo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, jo razveljavi in pošlje na prvo stopnjo v novo sojenje ali pa spremeni sodbo.
Na sodbo višjega sodišča je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče, vendar samo v nekaterih primerih. V zadevi Patria bi to veljalo le, če bi višje sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor okrajno in na tako ugotovitev tudi oprlo sodbo.
O pritožbi zoper sodbo višjega sodišča odloča vrhovno sodišče na seji senata. Pred tem sodiščem ni obravnave, vložitev pritožbe pa tudi ne zadrži izvršitev sklepa višjega sodišča.
Ko sodišče odloča o pritožbi, lahko s sklepom zavrže pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno ali pa pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo po potrebi pošlje v novo odločitev.
Izredna pravna sredstva
Mogoča so tudi izredna pravna sredstva, predvsem zahteva za varstvo zakonitosti, ki se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ki lahko tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče na seji, ki prav tako lahko odredi odložitev ali prekinitev izvrševanja sodbe.
Zadnja možnost je Evropsko sodišče
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. Zadnja pravna možnost pa je pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Okrajno sodišče v Ljubljani pojasnjuje potek sojenja
Ob vložitvi obtožnega predloga je spis v zadevi Patria obsegal okrog 12.200 strani, zdaj pa obsega približno 21.700 strani, od tega je okrog 600 strani označenih z oznako zaupno.
Tožilstvo je v obtožnem predlogu za zaslišanje predlagalo 21 prič, od tega 13 iz tujine. Sodišče je tako izvedlo 50 narokov, od katerih je bilo 16 zaslišanj prič iz tujine prek videokonferenc (v sodelovanju s tremi različnimi državami, in sicer Avstrijo, Poljsko in Finsko). Skupaj je bilo zaslišanih 34 prič.
Naroki so skupaj trajali 244 ur in 31 minut.
Na 51. naroku je bila izrečena sodba. Ker je bilo sojenje izjemno zahtevno, si je po pojasnilih sodišča morala sodnica po končanih zaključnih besedah vzeti čas, da je lahko pripravila izčrpno strokovno obrazložitev izreka sodbe. Zato sodba ni bila izrečena že v ponedeljek, ampak šele v sredo.
Stroški sojenja znašajo 25.847 evrov.
Zagožen še ne more spremljati sojenja
Sojenje v tej zadevi pa s tem še ni končano. Tečeta še postopka zoper Jožeta Zagožna in Walterja Wolfa, ki sta bila izločena iz te obravnave - Zagožen zaradi bolezni, Wolf zaradi odhoda v Kanado.
Pri obdolženem Jožetu Zagožnu se bo postopek dokončal, ko bo njegovo zdravstveno stanje takšno, da mu bo to dopuščalo. Sodišče je namreč odredilo izvedenstvo medicinske stroke, ki je ugotovilo, da Zagožen še najmanj šest mesecev ni zmožen sodelovanja na glavni obravnavi.
Wolfa morajo najprej privesti
Zoper Walterja Wolfa pa je pravnomočno odrejen pripor, razpisana tiralica, mednarodna tiralica ter evropski nalog za prijetje in predajo; ko bo to realizirano, bo sodišče nemudoma izvedlo postopek tudi zoper njega. "Možnosti, da bi zoper Wolfa vodili kazenski postopek v odsotnosti, ni, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji, saj mu ni bilo mogoče vročiti vabil na glavno obravnavo, kar je bil tudi razlog, ki je vodil v odreditev pripora," pojasnjujejo na sodišču. Wolf pa je že v sredo za TV Slovenija zatrdil, da se ne misli vrniti v Slovenijo, saj ga tako ne morejo obsoditi.
Na sodišču se zavedamo, da se številnim komentarjem in vrednostnim ocenam – tako strokovne kot tudi druge javnosti – seveda ni mogoče izogniti, vendar pa bi ob tem želeli opozoriti, da je sodnikova neodvisnost najpomembnejši steber pravne države, saj omogoča opravljanje sodniške funkcije v skladu z ustavo in zakoni ter sojenje po svoji vesti in nepristransko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje