"Bilo bi politično modro in higienično, da Boris Štefanec odstopi kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), še preden prevzame to funkcijo," pravi za MMC Damjan Mandelc, eden izmed predsednikov Solidarnosti.

Izstopil iz PS-ja dan pred imenovanjem za predsednika KPK-ja
"V obdobju, ko je družba prepredena s korupcijo, je to minimum, ki ga lahko naredi. Gre za temeljne vidike politične higiene. Ker ni začel delati, mu ne gre mu očitati, da ni kompetenten, ne gre mu očitati, da je bil kdaj v življenju član neke politične stranke. Kar njemu kot celotnemu postopku gre očitati, je okoliščina, da je dan pred imenovanjem izstopil iz politične stranke, ki je na oblasti," pojasnjuje Mandelc.

KPK mora preprečiti dvom
"KPK je vendar institucija, ki bi morala preprečiti vsakršen dvom – da bo korektno in nevtralno delovala," je prepričan Mandelc, a tega s Štefanecem ne more storiti, saj se je KPK izstrelil v orbito z dvema ključnima obtožbama, ki se nanašata na Zorana Jankovića (Pozitivno Slovenijo) in Janeza Janšo (SDS).

Pahor ne pozna svojih pristojnosti
Izjavo Borisa Štefaneca v Delu, da se bo izločil, če bo KPK obravnaval člane PS-ja, je Mandelc označil za absurdno. Mandelc je kritičen predvsem do predsednika Boruta Pahorja, saj ni prvič, da ni prevzel odgovornosti, še huje, po njegovih besedah Pahor ne pozna svojih pristojnosti.

Pahor ne pozna svojih pristojnosti
»Ni prvič, da je malo storil, ob objavi izbora je izkazoval, da ne pozna svojih pristojnosti. Ena redkih pristojnosti predsednika republike je, da imenuje člane KPK. Gre za brutalno zavajanje javnost in sprenevedanje oziroma nepoznavanje kompetenc predsednika, ki jih kot nosilec najvišje javne funkcije ima v državi,« je kritičen Mandelc.

Najprej javni pritisk
Čeprav je bila zahteva proti korupciji glavno vodilo vstaj in protestov, za zdaj v Solidarnosti o protestih ne razmišljajo. Menijo, mora najprej priti do javnega pritiska na tiste, ki so odgovorni za to imenovanje.

Problem je sistemski
V Iniciativi za demokratični socializem menijo, da je problem sistemski. "Glede na to, da je prejšnje vodstvo odstopilo zaradi pomanjkanja pooblastil, dvomimo, da je imenovanje novega predsednika kaj spremenilo," pravi za MMC koordinator (IDS) Luka Mesec.

"S korupcijo se je treba spoprijeti na več ravneh: najprej mora politika dati popolno podporo delu KPK-ja. Treba je zagotoviti večjo transparentnost, na primer s ponovno ustanovitvijo Državne knjigovodske agencije, ki bi beležila vse finančne transakcije, z uvajanjem politike odprtih knjig, z demokratizacijo gospodarjenja v podjetjih," predlaga Mesec.

Naj se z delom dokaže
Na vprašanje, ali ga na čelu KPK-ja ne moti človek, ki je dan pred imenovanjem izstopil iz PS-ja, pa odgovarja, da je "težko soditi človeka, preden je začel delati. O Štefanecu je znanega bolj malo, naj dokaže s svojim delom, ali je primeren kandidat ali ne."

Türk: Te odločitve so vedno zahtevne
"Postopek izbire KPK-ja je z zakonom določen, vsi parametri so poznani, tukaj nimam kaj posebnega dodajati," pravi za MMC dejal nekdanji predsednik Danilo Türk. Na našo ugotovitev, da je sam pri imenovanju Gorana Klemenčiča zastavil tudi osebno integriteto, pa je odgovoril: "Vsaka odločitev je stvar kandidata in odločujočega, več kot to ne morem reči. Ne želim komentirati aktualnega predsednika. Te odločitve so vedno zahtevne," nam je dejal Türk.

Kje je bilo Društvo Integriteta pred imenovanjem?
V Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta se sprašujejo, ali je glede na družbenopolitične okoliščine in nezaupanje državljanov v institucije pravne države sploh primerno, da je Štefanec kandidiral za ta položaj, oziroma ali je svoje članstvo v politični stranki v svoji kandidaturi in predsedniku republike jasno navedel.

Ob tem je treba poudariti, da je bila predsednica društva Integriteta Simona Habič tudi predsednica druge izbirne komisije za izbor predsednika KPK-ja.

Generali po bitki

Kredibilnost senata je po njihovem mnenju ključna za uspešno in kakovostno delo KPK-ja, česar bi se moral "vsak kandidat tudi zavedati in samoiniciativno razgaliti vsa dejstva, ki bi v javnosti lahko zbujala drugačen vtis".

"Ta kredibilnost pa je izpuhtela že ob samem imenovanju članov senata, kar zagotovo ne predstavlja dobre popotnice," ugotavljajo v Društvu Integriteta, kjer so si želeli apolitičnega predsednika KPK-ja.

Zavrnitev Štefaneca bi bila nepravična?
Ob tem tudi dodajajo, da bi bila lahko zavrnitev katerega koli kandidata zgolj na podlagi dejstva, da se je predhodno politično udejstvoval, prenagljena in nepravična. Štefanec pa bo moral zaradi svojega predhodnega članstva v politični stranki vložiti vsa prizadevanja v to, "da bo zadostil zahtevam javnosti, ki so zelo visoke".
Zmotil jih je postopek, čeprav so v njem sodelovali
Društvo Integriteta je zmotil tudi sam izbirni postopek, ki bi moral biti po njihovem prepričanju preglednejši, pristojnosti in dejavnosti izbirne komisije ter predsednika republike pa bi morale biti v praksi jasno ločene in kot take predstavljene javnosti.

Kritika tudi na račun predsednika Pahorja
Tudi v stranki Zares so ostri. Četudi bo novi predsednik KPK-ja odstopil, bo to po njihovem mnenju storil prepozno. Ocenjujejo namreč, da v politiki "takšnega omalovaževanja" ob imenovanju na določen javni položaj še nismo doživeli. Štefanec bi moral po njihovem mnenju namreč odstopiti že na predstavitvi.

Če pa že ni odstopil Štefanec, bi se morali vprašati, ali naj odstopi tisti, ki ga je imenoval, "in naj enkrat končno vzame nase posledice lastnih odločitev", so v Zares kritični tudi do predsednika države Pahorja. Štefanečev greh torej po njihovih ocenah ni to, da je bil član PS-ja, ampak to, "da je dopustil, da je predsednik države, ki ga je imenoval, že prvi dan opletal z njim kot z obrabljeno cunjo". "Da torej ni vreden funkcije, na katero ga je imenoval," so še dodali.