"Zaščitna maska ni obvezna za otroke do dopolnjenega šestega leta starosti; ni obvezna za učence, ko so v svojem matičnem oddelku; ni obvezna za vzgojitelje in učitelje do 5. razreda pri neposrednem opravljanju dela z otroki," je nanizal na dopoldanski novinarski konferenci vlade o aktualnem stanju glede bolezni covid-19.

Ob tem pa poudaril, da se morajo maske nositi v skupnih prostorih (hodniki, jedilnica, sanitarije), obvezne pa so tudi v vrtcu, kadar se dejavnosti ne izvajajo neposredno z otroki.

"Starše znova obveščam, da so maske v zavodih vzgoje in izobraževanja še vedno obvezne. Če vaš otrok v šolskem prostoru ne bo nosil maske, ne samo, da ga izpostavljate možnosti okužbe, ampak ste lahko odgovorni tudi za prekršek v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih. Dejstvo je namreč, da je osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno in zato veljajo pravila za vse enako," je spomnil.

Pri zagotavljanju varnega šolskega okolja je vloga šolskega inšpektorata v okviru nadzornih mehanizmov ugotavljanje morebitnih odstopanj od normativnih določb. "Od sredine oktobra smo opravili 1435 nadzorov v zavodih vzgoje in izobraževanja, pri čemer pa večjih odstopanj nismo ugotovili – nasprotno, v zadnjem obdobju ugotavljamo, da so zavodi zelo dobro pripravljeni in spoštujejo vsa priporočila NIJZ-ja in določbe odlokov, ki določajo posamezne ukrepe," je povzel.

Ob tem pa je poudaril, da odgovornost zagotavljanja ukrepov ni le na plečih ravnateljev: "Vsakdo, ki prihaja v okvir sistema vzgoje in izobraževanja, ima svoj del odgovornosti – ravnatelj je odgovoren za sistemsko in organizacijsko pripravljenost, ne moremo pa pričakovati, da bo ravnatelj prevzel odgovornost za vse, stvar je tudi na posamezniku," je dejal glede spoštovanja določb in priporočil ter dodal, da se morajo šole obračati tudi na pravno pomoč, saj se dogajajo pritiski in grožnje.

Starši, otroci in pedagogi si želijo vrnitve v šolo

Šolanje na daljavo ne more nadomestiti pouka v šoli, učitelji, otroci in starši si želijo vrnitve v šolo, a na varen način, so poudarili sodelujoči na današnji okrogli mizi o šolanju na daljavo. Pozdravili so odprtje šol za učence prve triade po vsej državi in izpostavili težave, s katerimi se spopadajo v času epidemije covida-19.

Že drugo šolsko leto namreč epidemija vpliva tudi na izobraževanje, daje na preizkušnjo tako starše in otroke kot pedagoge. Predsednik Zveze aktivov sveta staršev Slovenije Anton Meden je na okrogli mizi v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca povedal, da si "vsi najbolj želimo, da bi se vrnila tista normalnost, ki smo jo poznali pred epidemijo". Ta čas prinaša izzive, preizkus potrpežljivosti, tudi iznajdljivosti in tako naprej, je dejal.

S kakšnimi težavami se srečujejo dijaki, ko se šolajo na daljavo, je opisala predsednica Dijaške organizacije Slovenija Maja Kalin. "Izobraževanje na daljavo ni primerljivo s tistim v šoli, kakovost je zelo vprašljiva, na vsaki šoli poteka drugače, dijaki so v veliki meri odvisni sami od sebe, medtem ko so na drugi šoli vodeni skozi celoten proces, tudi dostopnost do gradiv je še vedno nepopolna," je naštela. Kot je poudarila, dijaki nimajo več motivacije za šolo, ne vidijo izhoda iz te situacije in jih skrbi, koliko časa bo to še trajalo. Tudi zato se je v zadnjem času po njenih besedah pojavilo veliko pobud dijakov z različnimi zahtevami. Ena prihodnji teden organizira protest z bojkotom šolanja na daljavo.

Zahtevo za takojšnjo vrnitev vseh osnovnošolcev v šole je na pristojne institucije naslovil tudi Aktiv ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol. "Želimo in pričakujemo, da se pri odločanju o ukrepih, ki naj bi pomagali zamejiti širjenje epidemije, upošteva mnenje ravnateljev, učiteljev in drugih pedagoških delavcev ter se ne sprejemajo ukrepi, ki onemogočajo uresničevanje pravic otrok in jim celo povzročajo nepopravljivo škodo," je v pozivu zapisal vodja aktiva Marjan Gorjup. Aktiv je ob tem pripravil tudi predlog organizacije, ki bi omogočil varno vrnitev v skladu z veljavo zakonodajo. Pri tem bi ljubljanski ravnatelji upoštevali tudi specifike posameznih šol in organizacijo programov zaupali presoji ravnateljev.

Anketa sindikata vzgoje in izobraževanja

Skoraj 83 odstotkov sindikalnih zaupnikov Sviza se je v anketi zavzelo za čimprejšnje odprtje šol za vse učence in dijake pod ustreznimi pogoji. Strinjajo se tudi z ugotovitvijo, da vlada ni naredila ničesar, da bi bile šole bolj pripravljene na vnovično odprtje.

Napovedan protest civilne iniciative dijakov, ki nameravajo v torek zaradi dolgega zaprtja šol bojkotirati pouk na daljavo, v Svizu dojemajo kot razumljivo posledico razmer.

Protest pred državnim zborom

K odprtju šol in univerz so pozvali tudi protestniki, ki so se ob 19. uri zbrali na Trgu republike v Ljubljani. Ob tem so med drugim izrazili tudi zahteve po upoštevanju stroke, ukinitvi policijske ure in omejitve gibanja na občine. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, se je pred državnim zborom zbralo okoli 20 ljudi, ki so s kolesi krožili po trgu, nato pa se okoli 20. ure razšli.

Pri varovanju shoda so policisti ugotovili 12 kršitev zakona o nalezljivih boleznih, bili sta izrečeni dve opozorili in izdanih 10 plačilnih nalogov. Prav tako policisti zbirajo obvestila v povezavi s kršitvijo zakona o javnih zbiranjih.