Po besedah Igorja Šoltesa ni nihče ugrabil ne njega ne stranke. Dodal je, da niso instantna zgodba, temveč dolgoročna. "Verjamemo v boljši način upravljanja z državo in vključenost ljudi v proces oblikovanja države," je dejal in poudaril, da je njihov načrt do leta 2025 uveljaviti Slovenijo kot blagovno znamko kakovostnega življenja, ustvarjalnost in podjetništvo pa postaviti kot temelj razvoja.
Po njegovih besedah stranko formalno ustanavljajo tudi zato, da lahko začnejo pogovore o možnosti povezovanja in sodelovanja stranke pred predčasnimi volitvami in po njih. "Verjamem, da so to realni cilji, Slovenija potrebuje drugačen razvojni model," je dejal. Ukrepi pa morajo biti usmerjeni v to, da se izvijemo iz primeža krize.

Pomemben izziv v prihodnje bo tudi, kako urediti lokalno samoupravo, je prepričan. "Čas je, da moralna drža, strokovnost in pokončnost postanejo načela, ki bodo vsak dan," je poudaril. Dodal je, da nove stranke niso zaželene, kar po njegovem mnenju kaže veliko zanimanje za njihovo nastajanje.

Prisotni so po Šoltesovem nagovoru potrdili predsedstvo stranke, soglasno pa so potrdili tudi statut stranke in Igorja Šoltesa kot predsednika stranke. Brez glasu proti je bilo potrjeno tudi podpredsedstvo stranke, ki ga bodo sestavljali štirje člani (Brigita Skela Savič, Boštjan Horvat, Gregor Veličkov, Martin Šolar), nato pa so kot po tekočem traku potrdili še druge organe: 11-članski svet ter tričlanski nadzorni odbor (v njem bodo Branko Lebarič, Nataša Kušar in Jure Detičko).
Komu se bo približal Verjamem?
Na kongresu naj bi bilo po poročanju Radia Slovenija vsaj okvirno znano, kateri od novih političnih navez se bo Šoltes bolj približal, ali bolj liberalni skupini, ki jo skuša utrditi Alenka Bratušek, ali SD-ju.

Bratuškova naj bi pogovore o skupni listi svojega Zavezništva, Stranke mladih in Solidarnosti končala do konca tedna. Izvršni odbor DeSUS-a pa bo odločal, ali bi stranka tesneje sodelovala s SD-jem.

Stranki bi lahko v tem primeru še pred volitvami uskladili program in sodelovali v koaliciji za mandatarstvo. Tista, ki bi na volitvah dobila več glasov, bi predlagala mandatarja. Strankam se vsekakor mudi, saj morajo do 18. junija vložiti dokončne kandidatne liste ob predpostavki, da bodo volitve res 13. julija.

Krščanski socialisti in društvo Davkoplačevalci se ne damo sta namreč v torek vložila zahtevo za presojo ustavnosti odloka o razpisu volitev, podobno presojo pa naj bi v četrtek vložila tudi Solidarnost skupaj s tednikom Mladina.