Vsaka šola bo po novem sprejela svoj vzgojni načrt, v katerem bodo zajete specifične vrednote posamezne šole, vzgojni ukrepi in njihovo izvajanje.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj se sicer strinja, da bi morala vsaka šola oblikovati vzgojno zasnovo, ki bi ji sledili vsi pedagoški delavci, vendar se glede na dejstvo, da bi po novem vsaka šola v svoj vzgojni načrt zapisala svoje specifične vrednote, sprašuje, ali bi bile te lahko celo v nasprotju s skupnimi vrednotami, zapisanimi v ustavi.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kdo bo določil specifične vrednote posamezne šole in kaj bodo storili starši, če se z naborom specifičnih vrednot ne bodo strinjali. Bi se lahko zgodilo, da bi morali svoje otroke prešolati? Ali ne bi bila s tem kršena njihova ustavna pravica do enakosti?

Vzgojni načrt bo določal tudi kazni za učence
Zanimalo nas je tudi, ali bi šola v svoj vzgojni načrt lahko vključila tudi različne kazni, kot je kazen, da učenec po pouku ostane v šoli. Na ministrstvu za šolstvo in šport so za MMC povedali, da bo učitelj lahko zadržal učenca na pogovoru po pouku, če bo presodil, da je tak ukrep potreben za namen, opisan v prejšnjem stavku, vendar pa bo moral za tak ukrep pridobiti soglasje staršev. Pri tem na ministrstvu opozarjajo, da namen zakona ni kaznovanje učencev z vzgojnimi ukrepi, temveč je namen vzgojnega ukrepa ta, da učenec razume, da je nekaj storil narobe, razume ljudi, ki jih je morebiti prizadel in tako spremeni svoje vedenje.

Spremembe zakona o osnovni šoli predvidevajo tudi ukinitev splošnega uspeha, saj naj bi se tako zmanjšali pritiski na učitelje, naj ocene ob koncu leta zaključujejo navzgor. Branimir Štrukelj meni, da pri predlaganih reformah to vprašanje ne more pomembno vplivati na razvoj slovenskega šolstva, vendar pa prepričljivih argumentov za opustitev splošnega učnega uspeha ni. Strinja se tudi z opozorili strokovnjakov, da je splošni učni uspeh pokazatelj otrokove razgledanosti in pomemben za njegovo samopodobo.

Ministrstvo: Splošni uspeh ne prispeva k pozitivni samopodobi
Na ministrstvu za šolstvo odgovarjajo, da so se za ukinitev splošnega uspeha odločili, ker se presoja, kdo je odličen, prav dober itd. lahko izrazito razlikuje od šole do šole, učenci pa so v zelo različnih položajih, kar lahko v medšolskih razmerjih ne prispeva k enakopravnosti učencev, še manj pa k njihovi pozitivni samopodobi.

Splošni učni uspeh se namreč ne določa administrativno, torej, če je manj petic kot štiric, učenec ni nujno prav dober, pač pa se upoštevajo tudi druge stvari, kar v praksi pripelje do tega, da je učenec s trojko ali več trojkami lahko tudi odličen, dodajajo na ministrstvu. Vse šole namreč ne ponujajo enoznačnega nabora osnovnošolskih tekmovanj, in interesnih dejavnosti, pa tudi pojmovanje »drugih dejavnosti« nudi različne možnosti za razlago.

Ana Mušič