Da v veljavnem sistemu marsikateri evro spolzi mimo ne samo pokojninske, ampak tudi davčne in zdravstvene blagajne, kaže primer zdravnikov koncesionarjev. Zavod za zdravstveno zavarovanje jim plačuje storitve, a tudi delo. Splošnemu zdravniku koncesionarju tako prizna enako plačo, kot jo za enako delo dobi njegov kolega v javnem zdravstvenem domu. "54 tisoč evrov na letni ravni, torej njegova letna bruto bruto plača," je za Televizijo Slovenija pojasnila direktorica področja za finance in računovodstvo pri ZZZS-ju Daniela Dimić.

Toda – ali si ti zdravniki tudi dejansko obračunajo takšno plačo ali se plačilu realnih prispevkov, sicer povsem zakonito, izogibajo, razliko pa pospravijo v žep? "Absolutno se lahko izogiba. Tudi jaz, ki sem zaposlen v svojem d. o. o., imam plačo, pa ne po kolektivni pogodbi, priznam," je povedal pediater s koncesijo, Igor Dovnik. Pojasnil je, da za pavšalno izplačan znesek ni zakonske obveze, ki bi nalagala, da ga moreš preliti v svojo plačo.

Dovnik verjame, da med kolegi ni osamljen, na ZZZS-ju pa se s to težavo posebej ne ukvarjajo – za samozaposlene, pravijo, pač veljajo drugačna pravila. "Vidimo pa iz sumarnih podatkov, da povprečno plačani prispevek od vseh samostojnih podjetnikov znaša okoli 150 evrov mesečno, kar pa je manj kot recimo zdravnik, zaposlen v zdravstvenem domu, ki plača približno 500 evrov mesečno, če vzamemo tisto plačo 54 tisoč evrov," je pojasnila Daniela Dimić.

Posledice vplačevanja najnižjih prispevkov so znane. "Vsi tisti, ki so vplačevali prenizke prispevne stopnje, zdaj iz prispevkov, ki so jih vplačali drugi, dobivajo pokojnine, ki so ustreznejše," poudarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. "Ti ljudje bodo dejansko povečali svoje premoženje. Zato je razumno, da bi država upoštevala tudi to razliko, ki nastane v premoženju in ne zgolj v manjših dohodkih," je snovalcem prihodnje pokojninske reforme svetoval glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Prihodnja pokojninska reforma naj bi nastala v okviru načrta za okrevanje do leta 2024, ministrstvo za delo pa v iskanju rešitev obljublja socialni dialog.