Zbrane ob grobovih žrtev je nagovoril celjski podžupan Stane Rozman, ki je opozoril, da spomin na najhujšo kataklizmo v zgodovini človeštva vse bolj bledi. Spomnil je na zadnje raziskave med najstniki po Evropi, ki so pokazale, da kar polovica med njimi meni, da je holokavst oblika praznovanja, vsak šesti pa je prepričan, da ja Auschwitz zabaviščni park. Povedal je še, da je frankolovski zločin, ki si ga lahko izmisli samo bolni um, eden najhujših med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh.

Poudaril je, da omenjeni zločin ni bil osamljeno dejanje, temveč delo sistema, v katerega je bil vgrajen, kot je bil v sistem vgrajen genocid, katerega posledica je bil holokavst.

"Kraji, poškropljeni s krvjo"
Kraji, poškropljeni s krvjo, kot je Frankolovo, so gosto poseljeni po Evropi in so posledica bolnega uma, ki si je izmislil, da si je treba izmisliti celotne narode, med njimi tudi slovenskega, je dejal Rozmanal. Dodal je, da imamo danes povsod spomenike, ki spominjajo in opomijajo, vendar se je vprašal, ali je to dovolj. Po njegovem mnenju ne, zato so take slovesnosti pomembne. "So namreč tisti glas, ki se znova in znova povzdigne in pove, kaj se je dogajalo v šestih letih svetovnega pekla, ter opozarja na to, da se kaj takega ne bi ponovilo," je še dodal celjski podžupan.

Sicer pa je včeraj minilo 65 let, odkar so pripadniki nemške vojske (tako kot vsako jutro) šteli pripadnike iz celjskih, trboveljskih in mariborskih zaporov. Nato so jih izbrali sto za smrt z obešanjem. Tako so hoteli maščevati smrt visokega nemškega funkcionarja, ki so ga partizani malo pred tem ubili v Grabnu. Nemški vojaki so tam, ob cesti, obesili sto Slovencev.