To trpljenje so nedolžne žrtve, ki hvala bogu niso bile številne. Kljub temu pa vemo, posebej domači od teh žrtev, da je vsako življenje dragoceno in nezamenljivo. Zato se jih danes spominjamo in se jim zahvaljujemo za največji dar, ki so ga položili na oltar domovine.
Predsednik republike Janez Drnovšek je zaradi slabega počutja odpovedal polaganje vencev na ljubljanskih Žalah. Premier Janez Janša je vence na spomenika vojni za Slovenijo in borcem NOB-ja ter k Lipi sprave položil že v torek. Predsednik DZ-ja France Cukjati pa se je ob dnevu spomina na mrtve poklonil s polaganjem vencev na Teharjah, v celjskem Starem Piskru in na Frankolovem.
Vence sta na vojnih grobiščih že v sredo položila tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver ter minister za javno upravo Gregor Virant. Prvi je bil v Slovenski Bistrici, drugi pa v Kočevskem Rogu. Virant je na 1. november v imenu vlade obiskal še Urh, kjer se je poklonil padlim med drugo svetovno vojno. Za njim je to storil še ljubljanski župan Zoran Janković.
V Mariboru in na Koroškem so se spomnili padlih borcev
V Mariboru so na dan spomina na preminule pripravili žalno slovesnost na osrednjem komemorativnem prostoru partizanskega grobišča na mestnem pokopališču Pobrežje, kjer so grobovi padlih borcev NOB-ja in žrtev fašističnega nasilja. Osrednja prireditev na Koroškem pa je bila ob grobnici protinacističnih borcev v Borovljah. Pripravila jo je Zveza koroških partizanov.
Državniki v Gonarsu in v Gradcu
Ob dnevu spomina na umrle so se slovenski predstavniki političnega vrha spomnili tudi
slovenskih žrtev v furlanskem Gonarsu in avstrijskem Gradcu.
Kostnico in spomenik slovenskim in hrvaškim internirancem v nekdanjem fašističnem taborišču smrti je obiskal predsednik državnega sveta Janez Sušnik z delegacijo. Na slovesnosti so gostitelji v treh jezikih prvič odkrito priznali odgovornost za vojne grozote Italije.
V Gradcu pa se je na osrednji komemoraciji na osrednjem pokopališču žrtvam poklonil državni svetnik Darko Fras skupaj s slovenskim veleposlanikom na Dunaju, delegacijama iz Maribora in Celja ter predstavniki ZZB NOB-ja. Govorniki so tu v svojih nagovorih spomnili na preteklost ter poudarili, da so padli borci, med katerimi jih je bilo veliko iz Slovenije, postavili temelje svobodne Evrope.
Fotozgodba z ljubljanskih Žal
Praznik vseh svetnikov
Na cerkveni praznik vseh svetih so v cerkvah in na pokopališčih po Sloveniji potekale maše in molitve za pokojne. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran jo je vodil pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo ob sodelovanju vojaške in policijske duhovščine. Ob tem je poudaril, da so padli za našo samostojnost naredili največ, kar je mogoče - življenje. Prav zato smo danes po Uranovih besedah vsi zavezani, da to samostojnost ohranjamo in utrjujemo.
Nadškof je v cerkvi Vseh svetih daroval še mašo, ob 16. uri pa molil na duhovniških grobovih.
Od kod praznik?
Na Vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Praznik vseh svetih je izraz vere Cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov.
To trpljenje so nedolžne žrtve, ki hvala bogu niso bile številne. Kljub temu pa vemo, posebej domači od teh žrtev, da je vsako življenje dragoceno in nezamenljivo. Zato se jih danes spominjamo in se jim zahvaljujemo za največji dar, ki so ga položili na oltar domovine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje