Predstavnik SDS-a Zvonko Černač meni, da s tem Slovenija izgubi del svoje suverenosti. Želi si tudi, da se slovenska politika poenoti do te mere, da bi prišli do nacionalnega konsenza."Gre za enega temeljnih postulatov slovenske suverenosti, ki ga ne smemo izgubiti."

Franco Juri (Zares) je poudaril, da je treba tveganje arbitražnega sporazuma sprejeti, če verjamemo v moč prava, pri tem pa naj bi bilo tukaj kar nekaj elementov, ki privilegirajo eno stvar - v tem primeru Slovenijo.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič sporazum vidi kot vrv okoli vratu "in na tem štriku visi mlinski kamen". Slovenija bo namreč izgubila morje in Luko Koper. Tako naj bi postala hlapec Zagreba, "kolikor že nismo hlapci Bruslja."

Zalar: Meje so že določene
Predstavnik LDS-a in pravosodni minister Aleš Zalar v arbitražnem sporazumu vidi tri različne poti rešitve spora, v nobenem primeru pa ne pomeni, da bi Slovenija prodajala svojo suverenost. "Odločalo se bo o mehanizmu za reševanje sporov, meje so že določene."

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je opozoril, da je bil ves postopek voden samovoljno, individualno.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak (NSi med parlamentarne stranke spada, ker ima poslanca v Evropskem parlamentu) pa je poudarila, da si v Evropi prizadevajo za to, da bi Hrvaška postala članica EU-ja, kjer se ne upoštevajo interesi Slovenije. Prav tako meni, da bi moral premier Pahor povabiti k sodelovanju vse politične stranke v Sloveniji.

Černač: Arbitri bodo potegnili črto po sredini zaliva
Černač je nato dejal, da je sporazum jasen in nedvoumen: meja se bo določila po mednarodnem pravu in v njem ni načela zunanje pravičnosti, le načelo notranje pravičnosti. "Arbitri bodo potegnili črto na sredi Piranskega zaliva in določili, kako bodo prehajale slovenske ladje."

Juri ga je nato pozval, naj ne zavaja, saj je sredinska črta dejanska. Opozoril je, da je v času Janševe vlade vojaška ladja Ankaran zato, da bi plula na odprto morje, plula po italijanski strani, da ne bi za to zaprošala Hrvaške. "Takrat je Janševa vlada de facto določala sredinsko črto v Piranskem zalivu." Obenem je tiste, ki so kar naprej omenjali mednarodno pravo, vprašal, čemu taka bojazen do mednarodnega prava, saj se je tudi Slovenija osamosvojila na podlagi mednarodnega prava. Prav tako je bil do nasprotnikov sporazuma kritičen, češ da se ne morejo zediniti glede nacionalnih interesov.

"Referendum so predlagale vse stranke"
Žbogar pa je medtem zatrdil, da vlada ni predlagala tega refrenduma, saj so ga vse stranke. "Vlada se je temu pridružila, ko je opozicija namigovala na referendum. Nikjer v sporazumu ne piše, da bomo izgubili morje." Nato je predstavnikoma SLS-a in NSi-ja, ki sta govorila o neomejeni časovnici, očital, da se tudi njihovi stranki v prejšnji vladi nista ukvarjali s časovnico glede Haaga. Poudaril je, da ga zelo boli, ker se za notranjepolitične interese ruši tako dober sporazum.

Jelinčič pa je odvrnil, da je vlada izsilila sporazum. Novakova je spomnila na besedila glede referenduma na spletnih straneh vlade. Zalar pa na to, da je ustavno sodišče izrecno priznalo Sloveniji izhod na odprto morje.

Ali bodo arbitri res vrhunski?
Voditelj Dejan Ladika je nato povedal, da bo na arbitraži enega sodnika izbrala Slovenija, enega Hrvaška, tri pa Evropska komisijia, in se vprašal, kakšna so zagotovila, da bodo ti arbitri res vrhunski.

Zunanji minister je poudaril, da je komisar Rehn seznam arbitrov že pripravil, šlo pa naj bi za vrhunske mednarodne pravnike. Novakova pa je dejala, da se Hrvaški zagotovo nikamor ne mudi, in se ji zato zdi neodgovorno od vlade, "da je ta arbitražni sporazum za nekaj let, ko bo na vladi nekdo drug in bo moral nositi posledice tega sporazuma". Tukaj je Zalar dodal, da je izredno pomembno vprašanje, kdo določa o arbitraži.

Černač: Slovenija bo zaklenjena
Černač je nato dejal, da najbolj pomembno vprašanje ni vprašanje o arbitrih. Bistven je namreč vsebinski okvir. Meja na morju, ki še ni določena, bo določena po mednarodnem pravu. Slovenija bo zaklenjena, vmes bosta Hrvaška in Italija.

Žerjav: Nimamo časovne komponente
Žerjav pa meni, da je sestava arbitraženga sodišča veliko pomembnejša, ker nimamo časovne komponente. Če bi bilo določeno, da se to reši pred vstopom hrvaške v EU, bi bilo drugače. "Lahko se nam zgodi, da bodo arbitri sodbo sprejeli čez deset let."

Žbogar je nato očital SLS-u in NSi-ju, ki sta govorila o neomejeni časovnici, da se tudi njihovi stranki v prejšnji vladi nista ukvarjali s časovnico glede Haaga. Dodal je še, da ni bojazni, da Slovenija ne bi v argumentacijo predložila vseh potrebnih dokazov, tudi zgodovinskih dejstev, ki nakazujejo, kako je Slovenija v preteklosti izgubljala ozemlje. "Če verjamemo v svoj prav, se nimamo česa bati," je zaključil.