Na okrogli mizi, ki so jo organizirali dijaki Škofijske klasične gimnazije Šentvid sta poleg predsednika republike razpravljala tudi predsednik Nove Slovenske zaveze (NSZ) Peter Sušnik in generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Mitja Klavora. Sogovorniki so razpravljali o različnih, tudi nasprotujočih si stališčih, do slovenske polpretekle zgodovine.

Tako je Sušnik izpostavil, da je 70. obletnico konca druge svetovne vojne spremljal grenak priokus neenotnosti. Ta čas je namreč poleg boja proti okupatorju pomenil tudi boj za program, ki je del slovenskega naroda postavil pred težko odločitev. "Nihče ni prostovoljno prijel orožja, ker bi se strinjal z okupatorjevim programom," je dejal Sušnik, a obenem priznal, da je bila domobranska prisega eno najtemnejših dejanj, ki jih je ta stran storila.

Rdeča zvezda na državnih proslavah
Klavora pa je ob tem izpostavil, da ima vsako dogajanje v zgodovini svojo genezo in tedanji dogodki so bili v veliki meri posledica okupatorjeve agresije. Se pa je Klavora zavzel za popravo krivic, kolikor je to po tolikem času še mogoče. "Vseh krivic se ne bo dalo popraviti, da pa se žalovati, oprostiti in živeti naprej."

V debati so se dotaknili tudi uporabe simbolov na državnih prireditvah. Sušnika sicer rdeča zvezda ne moti, če se uporablja na notranjih proslavah ZZB-ja NOB-ja, ga pa prizadene, če je uporabljena na državnih proslavah. Klavora pa meni, da ljudem, ki so v času NOB-ja uporabljali rdečo zvezdo ta simbol nekaj pomeni. Klavora je sicer mnenja, da uporaba simbolov ni problematična, dokler ne posega v doživljanje nekoga drugega.

Najstniški pogledi na spravo
Pahor pa je ob koncu okrogle mize k razpravi pozval tudi dijake, saj ga je zanimalo, v kolikšni meri so ta vprašanja zanje še relevantna. Na ta poziv mu je ena izmed dijakinj odgovorila, da mlade različne organizacije in institucije silijo v sprejemanje stališč, ki jim niso lastna, zato meni, da morajo sami začeti sprejemati soljudi ne glede na to, ali se med seboj v vsem strinjajo. Drugi dijak pa je dejal, da ima ob vprašanju sprave občutek, da si tistega, s katerim naj bi se spravili, ustvarjamo oziroma izmišljamo. "Kdo je v resnici naš sovražnik? Nimamo ga. Nihče med nami nikogar ne sovraži tako, da se z njim ne bi mogel pogovarjati."

Sicer pa je Pahor ob koncu okrogle mize dejal, da je prav, da se potrudimo razumeti čustva tistih, ki mislijo drugače od nas. Napovedal pa je, da bo sprava osrednja tema srečanja štirih predsednikov v četrtek. Ob tej priložnosti bo v predsedniški palači na ogled tudi maketa spomenika, posvečenega žrtvam vseh vojn, ki naj bi nekoč stal na Kongresnem trgu v Ljubljani.