Sprejeti zakon določa, da bo 20 odstotkov zneska, ki ga je nekaterim skupinam upokojencev odvzel varčevalni zakon, vrnjenih junija letos, 80 odstotkov pa maja prihodnje leto.

Kot je v sredo dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) določenim skupinam upokojencev znižal pokojnine na neustaven in nesorazmeren način.

Kot najbolj problematično je izpostavila to, da je Zujf upravičence do pokojnine pod posebnimi pogoji obravnaval na neenak način in sprožil številna ideološka razlikovanja. Tako je zakon približno 26.000 upokojencem, ki jim izplačilo pokojnine delno ali v celoti zagotavlja proračun, med njimi so interniranci, španski borci in borci NOB-ja, neustavno znižal pokojnine.

Tehnični zakon zdaj predvideva vrnitev stanja na čas pred uveljavitvijo Zujfa.

Odvzeti del pokojnin bo vrnjen vsem, tako tistim, ki so se na lansko znižanje pritožili, kot tistim, ki se niso. Obresti na neustavno odvzete pokojnine pa država ne bo vrnila, poleg tega pa bo zaradi ekonomskega položaja neizplačani znesek vrnila v dveh obrokih. Če so posamezni upokojenci na podlagi znižane pokojnine pridobili pravico do letnega dodatka, bo opravljen poračun za nazaj.

Letos bo treba za uresničevanje tehničnega zakona zagotoviti 5,7 milijona evrov, 22,8 milijona evrov pa v prihodnjem letu.

Medtem v Zvezi društev upokojencev Slovenije razmišljajo o pozivu k odgovornosti vsem, ki so sprejemali neustavni varčevalni zakon. Predsednica zveze Mateja Kožuh Novak je dejala, da bo nekdo moral odgovarjati za to, da je bil neustavni zakon pripravljen in sprejet kljub ostrim opozorilom z vseh strani. Tu so sodelovali konkretni ljudje, ki so vztrajali pri takšnem zakonu, je poudarila.

Insolvenčna zakonodaja naj bi pomagala pri izhodu iz krize
DZ potrdil tudi insolvenčno zakonodajo. Novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi plačilne nesposobnosti in prisilnem prenehanju je podprlo 84 poslancev in poslank.

Senko Pličanič, minister za pravosodje, je dejal, da predlog novele prinaša rešitev za učinkovito prestrukturiranje prezadolženih podjetij, okrepitev položaja upnikov in nadzora ministrstva nad delom stečajnih upraviteljev, poleg tega pa poenostavlja postopke prisilne poravnave za mala podjetja in samostojne podjetnike.

Novela nudi tudi možnost ohranjanja zdravih jeder gospodarstva in omogoča, da bodo upniki in novi investitorji brez soglasja lastnikov svoje terjatve do plačilno nesposobnega dolžnika in vložke lahko preoblikovali v lastniške deleže ter vodili posle do prve skupščine po potrjeni prisilni poravnavi.

Izboljšan naj bi bil tudi položaj delavcev, ki bodo imeli večji vpliv pri vodenju stečajnega postopka, zakon pa tudi preprečuje neprimerne povezave med plačilno nesposobnim dolžnikom in upniškim odborom. Ta lahko tudi zahteva zamenjavo upravitelja. Novela omogoča tudi oprostitev plačila sodne takse, ko stečajni upravitelj od nekdanjega vodstva zahteva odškodnino.

Soglasno sprejete spremembe zakona o kazenskem postopku
Državna sekretarka Tina Brecelj je dejala, da so spremembe zakona zgolj manjše in usklajene s pravosodnimi organi. Rešitve v spremenjeni zakonodaji naj bi okrepile pravno varnost.

Z nekaterimi določbami se administrativno razbremenjuje policijo in tožilstvo, je pojasnila državna sekretarka Tina Brecelj. Novela le ni tako nepomembna, je dejala, saj tudi natančneje opredeljuje določbe glede predlaganja in odločanja o priporu.

Poslanci in poslanke so med razpravo namreč največkrat izpostavili prav pobeg Hilde Tovšak ter izločitev dokazov in posledično oprostilno sodbo za večino obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik.